X
Išči
EN
4. 1. 2022
Nazaj Naprej

Urbanočebelarsko leto 2021 v 10 slikah

Foto: Gorazd Trušnovec

Leto 2021 velja za najslabše v zgodovini meritev čebelarskih donosov, odnosi v človeški družbi pa so bili tačas v primežu pandemije Covid-19 … A vsemu navkljub lahko izpostavimo nekaj lepih urbanočebelarskih epizod.

1. Otvoritev projekta Medena celica

Po letu dni priprav in ob zaključku prve praktične sezone smo septembra 2021 javno predstavili projekt Medena celica - čebelarjenje z zaprtimi osebami. Projekt poteka s podporo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij na Odprtem oddelku Ig, ki je dislocirani odprti oddelek ljubljanskega zapora za moške.

Čebelarjenje v okviru projekta Medena celica; foto: Borut Krajnc

Društvo izvaja ta izobraževanja kot del konzorcija FoodE – Food System in European Cities, ki povezuje 23 partnerjev iz EU in je namenjen raziskavi prehranskih verig v mestih; med vsemi pilotnimi projekti pa je edini, ki se ukvarja s čebelarstvom. Po manjši obojestranski tremi na začetku, povezani tudi s protikoronskimi ukrepi, smo izjemno veseli, da se je prva sezona kljub skromnemu medenemu pridelku uspešno iztekla, vsi pa z optimizmom pričakujemo prihodnje sodelovanje. Za nadaljnje branje priporočamo Delo: Ljubezen do čebel je imela prednost pred svobodo.

 

2. 10 let urbanega čebelarjenja v Cankarjevem domu

V začetku aprila 2021 je minilo točno deset let, odkar so na eno od strešnih teras Cankarjevega doma postavili prve tri čebelje panje. CD je s tamkaj zaposlenim Francem Petrovčičem, ki je bil pobudnik te ideje, postal eden od začetnikov sodobnega urbanega čebelarstva v Sloveniji. Čebele so na robu Trga republike v višini tretjega nadstropja nekoliko odmaknjene od oči publike, v tamkajšnjih nakladnih panjih pa lepo uspevajo iz sezone v sezono.

Franc Petrovčič v akciji v centru Ljubljane; foto Žiga Palčar

Ob 10. obletnici čebelarjenja v Cankarjevem domu in ob svetovnem dnevu čebel smo podelili odlikovanje Antona Janše II. stopnje našemu članu Francu Petrovčiču za njegov dragocen prispevek k razvoju modernega urbanega čebelarstva pri nas.

 

3. Čebelarska tehtnica Damirja Škrabana med naj tehnološkimi rešitvami 2021 

V društvu smo že v preteklih letih sodelovali pri testiranju inovacij našega člana Damirja Škrabana. Ta je po panjskem koridorju razvil še lastno digitalno čebelarsko tehtnico BeeScales.io, ki smo jo prav tako lahko preizkušali v praksi, in je postala zmagovalka natečaja ČZS za najboljše tehnološke rešitve v čebelarstvu za leto 2021. Iskreno čestitamo!

Primeri uporabe tehtnice BeeScales.io; foto: DŠ

Meritve se izvajajo vsako uro, tako pridobljeni podatki pa se shranjujejo v oblak, kar omogoča, da so dostopni z različnih digitalnih naprav. Vgrajeno baterijo polni priložena sončna celica, tako da je tehtnica povsem samozadostna. Napredno čebelarsko tehtnico BeeScales.io uporabljajo tudi čebelarji v Nemčiji, Avstriji, Švici in drugih državah. p.s. Vse druge domače proizvajalce, ki klicarite v zapor na Ig in jim po telefonu ponujate svoje tehtnice pa po tej poti obveščamo, da so tudi tam že od začetka nameščene prav te tehtnice – BeeScales.io

 

4. Reševanje čebeljega roja v snežnem metežu 

Katastrofalnemu letu za čebelarjenje nedvomno botrujejo klimatske spremembe, saj je izredno toplemu zaključku zime sledila huda spomladanska pozeba, tej pa dolgotrajno deževje. Če še kdo dvomi v te zlovešče spremembe, ga morda prepriča naslednji prizor. 6. aprila 2021 je v Ljubljani (in v širši regiji) prvo belo cvetje prekril nepričakovan snežni metež, še bolj nepričakovan pa je bil jutranji klic na pomoč: roj v snegu!

Roj v snegu; foto: Gregor Egart

Čebele, ki so se prejšnje popoldne zbrale na majhnem lovorikovcu, je zjutraj presenetila snežna ujma … Tako da sem letos prvič v življenju ogrebal roj, oblečen v bundo. Kljub navidez brezupni situaciji so bile čebele zelo kooperativne in mi jih je s pomočjo bližnjega soseda uspelo rešiti tako rekoč vse. Roj si je v nekaj dneh na suhem in varnem ter s pomočjo hranjenja opomogel, matica pa je v novem panjiču ob prvem pregledu že pridno zalegala. Življenje se bo nadaljevalo! (Članice in člani društva Urbani čebelar sicer vsako pomlad sodelujemo pri reševanju pobeglih čebeljih rojev v mestu in smo vajeni vsemogočih situacij, vseeno pa je bila ta kar zgodovinska … Celotna zgodba se  nahaja na naši spletni strani.)

 

5. Mestne čebele dobile svoje mesto v prenovljenem muzeju v Radovljici 

Maja 2021 je bil v Radovljici slovesno odprt prenovljen Čebelarski muzej z novo stalno razstavo Živeti skupaj. O čebeli in človeku, avtorice razstave dr. Petre Bole. Del vsebinsko in oblikovno prenovljenega in posodobljenega muzeja pa je posvečen tudi čebelam v mestih.

Pano v muzeju v Radovljici; foto: GT

Svoj tematski pano je skratka dobilo tudi urbano čebelarstvo, kjer je zgoščeno predstavljena zgodovina v svetu in pri nas s stojiščem Franca Petrovčiča na terasi CD, delovnim prizorom z ljubljanske strehe in izpred mestnega čebelnjaka v Botaničnem vrtu, kjer čebelari dr. Janko Božič. Veseli in ponosni na to strokovno priznanje! (Celotno zgodbo najdete na naši spletni strani.)

 

6. Oblikovalska nagrada za Medeno celico

Društvo oblikovalcev Slovenije je jeseni podelilo priznanja za leto 2021, med nagrajenci pa je bila tudi skupina študentk in študentov Fakultete za dizajn za pripravo poslikav panjev v okviru projekta “Medena celica”. Pri pripravi panjev za čebelarjenje in njihovem barvanju po študentskih predlogah smo v začetku leta 2021 namreč sodelovali tako člani društva Urbani čebelar, študentje in študentke FD z mentoricami ter zaprte osebe na Igu.

Izbor predlogov panjskih poslikav študentk/ov FD

Sodelovanje s Fakulteto za dizajn v prvi fazi - pri pripravi in načrtovanju projekta - nam je bilo v veliko zadovoljstvo, naj pa omenimo, da je nekaj inventivnih načrtov oziroma predlogov podstavkov za nakladne panje še vedno odprtokodno na razpolago za realizacijo, podobno kot tudi vzorcev poslikav … (Celotna zgodba na naši spletni strani.)

 

7. Prvo magistrsko delo na temo urbanega čebelarjenja

Več članov društva Urbani čebelar je sodelovalo s študentko Urško Oblak, ki je junija 2021 zaključila in uspešno zagovarjala odlično izdelano magistrsko delo z naslovom “Stanje in težnje v razvoju urbanega čebelarstva v Sloveniji”. Glede na poglobljen zajem snovi in njene izsledke bi lahko rekli, da je to prvo pri nas in v slovenščini narejeno strokovno delo, ki se celovito ukvarja s tematiko in problematiko urbanega čebelarstva na celotnem področju države.

Izsek iz magistrske naloge; foto: Urška Oblak

Kot enega od številnih zanimivih izsledkov bi lahko omenili, da so trije od intervjuvanih strokovnih sogovornikov izrazili oceno, da je v Ljubljani medonosnih čebel že preveč, četrti pa, da jih je verjetno preveč. Kar je lahko tudi opomin, da prestolnica ne bi šla po poti nekaterih svetovnih metropol in področij, prenaseljenih s čebelami, in tako postala primer slabe prakse … Urški Oblak pa vsekakor čestitamo za opravljeno delo!

 

8. Urbano čebelarjenje v kuharski knjigi Janeza Bratovža v ZDA

“Vsaka dežela ima kuharja, ki je The chef. V Sloveniji je to on. Janez Bratovž je oče moderne slovenske kuhinje”, je za oddajo CNN Travel o znamenitem JBju povedala Ana Roš. Tri leta po izidu monumentalne Bratovževe knjige v slovenščini, ki je obenem spomenik vrhunski kulinarični izkušnji, ukoreninjenosti v domače okolje, talentu za prefinjeno kombiniranje okusov ter posvetilo lokalnim dobaviteljem izvrstnih sestavin, je pri newyorški založbi Skyhorse Publishing izšel tudi angleški prevod te pri nas in v tujini že večkrat nagrajene knjige.

Slovenian Cuisine od zunaj in znotraj; foto: Noah Charney

V knjigi Slovenian Cuisine se nahaja tudi opis (za tekste je poskrbel priznani pisatelj in publicist Noah Charney) izkušnje ljubljanskega čebelarjenja – JB namreč pozna te lokacije iz prve roke – ter nekaj receptov z več kot domiselno uporabo medu oziroma čebeljih pridelkov … Čudovit, trajen in tako kot JB edinstven prispevek k letu 2021, ko je Slovenija nosila naslov “Evropska gastronomska regija”. Za naročilo priporočamo BookDepository, medtem ko je slovenski izvirnik razprodan – še vedno pa lahko dobite angleški izvod kar na začetku Miklošičeve.

 

9. Evropsko računsko sodišče s panji po vzoru slovenskega

Evropsko računsko sodišče (The European Court of Auditors) je eden od sedmih institucionalnih stebrov Evropske zveze s sedežem v Luksemburgu. Tamkajšnji slovenski predstavnik je vrhovni državni revizor g. Samo Jereb, ki je na službenem področju osredotočen na trajnostno upravljanje naravnih virov (kar mu je sicer blizu tudi v zasebnem življenju, saj je soavtor več knjig o trajnicah in vrtnarjenju).

Predstavniki evropskega in slovenskega Računskega sodišča ob panjih; foto: RSRS

Pred odhodom v Luksemburg leta 2016 je bil namestnik predsednika Računskega sodišča RS, njegov mandat – ta je sicer v iztekanju – pa si bomo zapomnili tudi po tem, da je po vzoru slovenskega Računskega sodišča v Ljubljani, ki ima na svoji strehi že od 2017 dva čebelja panja, prepričal tudi vodstvo in zaposlene na evropskem sedežu, da so tam začeli z urbanim čebelarjenjem … Mimogrede: ne le ideja, tudi čebele so bile po zaslugi g. Jereba tja prepeljane iz Slovenije.

 

10. Nadaljuje se varjenje piva z medom (v čebelarski opremi)

Last but not least – tegobe pandemije smo si tudi v letu 2021 lajšali s številnimi izobraževanji, izvedenimi bodisi v živo bodisi na daljavo, sprostitev protikoronskih ukrepov pa smo takoj izkoristili za izvedbo 2. letnika prikaza domačega varjenja piva z dodatkom mestnega medu v opremi, ki jo ima na razpolago vsak čebelar.

Del društvenega pivskega pridelka, lot 2021; foto GT

Ne vemo, kakšne peripetije nam obeta leto 2022, skoraj zagotovo pa bomo nadaljevali z novo sezono pivovarskega tečaja oziroma testiranjem strokovnih prijemov, saj se kar nekako zgodi, da vse po tej poti ustvarjene zaloge žlahtnega hmeljnega napitka za prilogo k društvenim dogodkom in darila slušateljem sila hitro poidejo.

In še …

Dva vidnejša člana društva Urbani čebelar sta se letos upokojila, eden je dočakal abrahama, naš prijatelj Markus Imhoof je dopolnil 80 let, v osmo leto delovanja pa vstopamo enako vitalni in jovialni kot na začetku. In tudi za prihodnji razvoj čebelarstva v mestih imamo številne, mednarodno usmerjene ter povezovalno naravnane načrte, pri čemer je njihova izvedba odvisna tudi od vaše naklonjenosti in podpore … Ves čas smo odprti za različne oblike sodelovanja pri vsem, kar pripomore k dvigu kakovosti življenja v mestih, k večji biodiverziteti, ekološko usmerjenemu sobivanju, opolnomočenju ranljivejših skupin, trajnostni naravnanosti ter plodnemu sožitju nature in kulture.

Skratka, če menite, da je naše delo kakovostno in pomembno za boljše in prijetnejše življenjsko okolje nas vseh, lahko pomagate tudi na osebni ravni z donacijo dela dohodnine (kar vas nič ne stane, nam pa veliko pomeni), lahko pa izrazite simbolično podporo delovanju tudi z včlanitvijo v društvo Urbani čebelar. Dobrodošli!

Hvala za pozornost - in naj medi!

Gorazd Trušnovec