Medovite rastline

Do 60 cm visoka rastlina, ki jo gojimo kot žitarico. Listi so srčasti, steblo je rdečkaste barve. Cveti v beli in rožnati barvi v poznopoletnem času. Daje velike količine cvetnega prahu ob ugodnih pogojih tudi precej nektarja.

Srednje visoko drevo z pernatodeljenimi listi podobnimi akaciji. Tudi cvetovi so precej podobni akacijevim le da so v rumeni barvi.

Manjše drevo ali grm z pernato deljenimi listi. Rada ima odcedna in vlažna rastišča. Cveti v vijolično rumeni barvi meseca junija. Je izredno medovita rastlina daje pa tudi precej cvetnega prahu. Ker naredi veliko semena se rada sama zaseva, prištevajo jo med invazivne rastline.

Enoletnica ostrega vonja uporabna v kulinariki. Listi so gladki bleščeči in svetlo zeleni, nekatere sorte imajo liste rdeče. Cveti obilno v juliju in močno privablja čebele skozi cel dan.

Dvoletnica ki spada v družino križnic kot oljna ogrščica kateri je tudi precej podobna. Je zelo medovita rastlina prav tako ima veliko cvetnega prahu.

Trajniva gozdne podrasti in vlažnejših leh, cveti spomladi v beli barvi in daje nektar in cvetni prah, spada med zdravilne rastline.

Okrasen manjši grm, ki zraste do 1m v višino. Rast ima precej agresivno saj odganja mladike iz korenin in se hitro širi. Cveti v klasastih socvetjih v beli barvi in čebele ga močno obiskujejo skozi cel dan. Po cvetenju se razvijejo bele jagode podobne biserom.

trajnica visoka do 30 cm. Za razliko od navadnega teloha ima ta malenkost svetlejše liste in sveti v socvetjih ki pa imajo prijeten vonj. Prav tako je zanimiva za čebele spomladi.

Nizka trajnica katera na sredini iz rozete razvije po en cvet umazano bele barve. Ima veliko prašnikov in tako daje cvetni prah ter tudi nektar.

Medovita rastlina gozdne podrasti. Na njej čebele lahko naberejo prve nekoliko večje količine nektarja saj zelo medi. Uspeva na kislih tleh v senčnih rastiščih na vseh nadmorskih višinah.

Sadno drevo ki se goji v namene pridobivanja breskev. Cveti zgodaj v rožnati barvi in čebelam nudi razvojno pašo.

Srednje velika trajnica ki uspeva na gozdnih robovih in gozdnih jasah. Cvetovi so na ratporejeni na cvetno steblo in se posamezno odpirajo proti vrhu. Cveti v modri barvi in čebele jo rade obiskujejo.

Brusnica je trajna rastlina gozdne podrasti. Uspeva le na kislih in polsenčnih rastiščih. Daje veliko nektarja in je s strani čebel in čmrljev močno obiskana.

Visoko avtohtono drevo ki raste po celi Sloveniji. Za čebelarstvo je pomembna ker v ugodnih letih gosti listne uši, katere izločajo mano ki jo čebele nabirajo. Drugače je vetrocvetka in ne daje nektarja.

Sredne visoko drevo z močno razraščenostjo. Ima velike srčaste liste in privlačne cvetove bele barve. Po cvetenju naredi plodove v obliki cigar po čem je rastlina tudi dobila ime. Daje velike količine nektarja kakor tudi cvetnega prahu.

Srednje velika enoletnica drobcenih skoraj igličastih listov. Cveti v beli barvi sam cvet pa je podoben marjetici.

Zelo hitro rastoča vzpenjavka, katere listi so podobni vinski trti le da so svetleči v jeseni pa se obarvajo vinsko rdeče. Cvetje je majhno skoraj neopazno vendar rastlina izredno medi tako, da je polno čebel.

Naše najbolj medovito spomladansko drevo ki je razširjeno po nižinah cele Slovenije. Izredno medi in daje velike količine cvetnega prahu. Če so vremenski pogoji dobri lahko čebele naberejo celo nekaj presežkov medu.

Mogočno drevo z široko razraščenostjo in velikimi listi ter velikimi cvetovi ki so latasto razporejeni. Cveti v maju in daje nekaj nektarja in nekoliko več cvetnega prahu. Največ ga raste v mestnih parkih in drevoredih in je pomemben zlasti za mestno čebeljo pašo.

Vijolica je ena od znanilk pomladi in cvete v vijolični barvi. Cvetovi so majhni in čebele jo manj obiskujejo. Je trajnica ki raste več let zapored na istem mestu in se tudi močno zaseva.

Nizek zimzelen grm, ki raste v hladnejših legah in gorskih pobočjih. Ustrezajo mu kislejša tla. Cveti v več barvah in čebele ga rade obiskujejo.

Nizek do pol metra visok grm s svetlozelenimi koničastimi listi. Cveti spomladi običajno v beli barvi, nekatere sorte gojeneh pa tudi v rožnati barvi.

Dvoletnica, ki močno spominja na regrat. Cveti v rumeni barvi na večjih cvetnih steblih kjer je več cvetov. Za čebele je zanimiva saj daje cvetni prah in nektar. najbolje uspeva na travnikih in cveto od poletja pozno v jesen.

Enoletnica, ki močno spominja na marjetico vendar so cvetovi manjši. Cveti na visokih do 1m cvetnih poganjkih na katerih se beli cvetovi odpirajo postopoma v poletnem času.

Evodijo imenujemno tudi čebelje drevo in sicer zaradi tega, ker je v času cvetenja polno obiskana s strani čebel in tako spada med najbolj medeče tujerodne rastline. Najbolje je da cveti v brezpašni dobi.

Manjše drevo ali večji grm s svetlo zelenimi pernato deljenimi listi. Cveti v kobulastih socvetjih potem pa se na tem mestu razvijejo rdečkasti plodovi. Daje precej nektarja in cvetnega prahu.

Srednje visok grm z krhkimi vejami. Listi so srednje veliki in na koncu nazobčani. Običajno cveti na golih poganjkih v mesecu amrcu in aprilu. Daje nektar in cvetni prah vendar v manjših količinah.

Glicinija je zelo agresivna vzpenjavka ki cveti v modri in beli barvi spomladi. Raste na vrtovih in parkih, sam cvet je tipičen za metuljnice in prijetno diši.

Brest je srednje veliko drevo ki je za čebele zanimivo v galvnem zaradi cvetnega prahu. Ima velike okroglaste liste in njegov les je zelo cenjen zaradi barvitosti.

Nizek grm, ki potrebuje za svojo rast rahlo oporo. Cveti pred olistanjem lahko že meseca februarja sicer pa marca. Ker takrat v naravi še ni veliko cvetja je izredno zanimiv za čebele v kolikor se pojavijo izletni dnevi.

Drevo, ki zraste do 40 m v višino, razširjen po celi Sloveniji. Je dobro medonosno drevo, prav tako daje velike količine cvetnega prahu. Od spomladi do pozne jeseni gosti različne vrste ušic, ki povzročajo čebelam koristno mano.

Spominčica je dvoletna rastlina ki se v prvem letu razraste in tako prezimi, spomladi v aprilu pa zacveti in semeni. Je rastlina ki zelo privablja čebele saj jim nudi nektar in cvetni prah.

Manjše drevo ki se sadi zlasti v parkih in vrtovih. Listi so pernato deljeni, cveti pa v beli in rumeni barvi v mesecu juniju. Za čebele je zelo privlačno drevo.

Imenovana tudi hermelika. Je zdravilna rastlina, ki ima ogromno sort. Cveti v rumeni, beli in roza barvi. Uspeva na revnih in odcednih rastiščih tudi tam kjer je zelo malo vlage. Daje velke količine nektarja in cvetnega prahu.

Večje drevo z narezljanimi svetlo zelenimi listi. Cveti zgodaj spomladi in daje dobro pašo. Kasneje gosti listne uši in kaparje ki čebelam nudijo še izdatnejšo pašo.

Sadno drevo ki skupaj z ostalimi spomladanskimi medovitimi rastlinami nudi čebelam prvo razvojno pašo.

Inkarnatko sejejo kot krmo na njive ali pa za zasevanje in utrjevanje brežin. Kot vse detelje je izredno medovita.

Travniška trajnica ki cveti v beli barvi. Najraje na negnojenih travnikih in gozdnih robovih. Ni pretirano medovita vendar jo čebele obiščejo.

Drevo nižje rasti ki ga sadimo za namene pridobivanja sadja. Cveti v beli do rožnato beli barvi v spomladanskem času in daje nekaj nektarja in cvetnega prahu. Čebele cvetove jablan rade obiskujejo.

Manjši grm z posameznimi trni. Listi so povoskano bleščeči, cveti pa v beli, rdeči in rožnati barvi v mesecu aprilu. Uporablja se predvsem kot okrqsna rastlina v parkih in na vrtovih. Čebele nabirajo na njem netar in cvetni prah.

Tujerodno drevo, ki prihaja iz Japonske. Je izredno medovito, prav tako ima veliko cvetnega prahu in cveti v avgustovski brezpašni dobi za kar je še posebej zanimivo.

Tujerodna invazivna rastlina, ki se je pri nas razširila na neobdelani zemlji in ob rečnih ter potočnih strugah. V času cvetenja nudi čebelam precej nektarja in cvetnega prahu.

Iglasto drevo, ki ga imenujemo tudi hoja, zraste do 30 m v višino, za čebelarstvo pomembno zlasti zaradi povzročiteljev medenja katere gosti. Najpomembnejši povzročitelj medenja je zelena hojeva ušiva in proizvaja največ mane, sledi pa še mali hojev kapar, brstna hojeva uš in rjava hojeva ušica.

Jerebika je avtohtono manjše drevo ali večji grm. Cveti v umazano beli barvi v spomladanjskem času in daje velike količine cvetnega prahu. Po cvetenju se razvijejo rdeči plodovi ki so hrana pticam preko zime.

Nizka do srednje visoka okrasna trajnica. Cveti v celi paleti barvnih odtenkov v mesecu avgustu in septembru. Daje veliko nektarja in cvetnega prahu.

Nizka dvoletnica ki v beli ali rožnati barvi cvete v jeseni od septembra naprej. Močno je podobna spomladanski resi vendar preko zime po cvetenju propade. Daje nekaj cvetnega prahu in obilo medičine.

Rastlina je trajnica ki ima v zemlji čebulico. Spomladi požene liste in se razvija v jeseni pa samo cvet rožnate barve. Zaradi intenzivne košnje travnikov je skorajda že ogrožena rastlina in zanimiva za čebele.

Invazivna trajnica ki se je v nekaj letih razširila skoraj po celi državi. V glavnem zarašča območje ki se ne obdelujejo, cestne jarke, gozdne robove in nabrežja potokov. Spada mez izredno medovite prav tako pa daje veliko cvetnega prahu. Cveti konec poletja v avgustu in septembru.

Nižjerastoča do 20 cm visoka trajnica naših travnikov. Cveti v roza barvi in privablja čebele.

Podobna je šipku vendar se ne razrašča tako agresivno prav tako je cvetje v bolj roza do vijoličnem odtenku. Stebla tega polgrma je močno poraščeno z drobnimi trni.

Poljščina, ki se goji na njivah. Za čebele je zanimiva v letih ko v naravi ni dovolj cvetnega prahu drugih rastlin. Takrat čebele obiskujejo koruzo, kjer pobirajo cvetni prah čeprav spada med vetrocvetke. Nektarja ne izloča. Zaradi pogostega škropljenja ni dobro da jo čebele preveč obiskujejo.

Nizek z trni poraščen grm, ki ga prištevamo med sadje. Cveti aprila pred olistanjem v zelenkasto beli barvi in izloča velike količine nektarja pa tudi cvetnega prahu.

Travniška rastlina ki cveti v rumeni barvi in ima svetlo zelene konjičaste liste. Na daleč spominja na regrat vendar so cvetovi večji. Daje nektar in cvetni prah.

Rastlina Slovenskega krasa, čeprav se v okrasne namene sadi tudi drugod po državi. Spada tudi med zdravilna zelišča in je trajnica. Za čebele je zelo zanimiva saj daje veliko cvetnega prahu in nektarja.

Srednje visoka trajnica godne podrasti in gozdnih robov. Cveti v umazano beli barvi in zelo obilno. Daje velike količine cvetnega praha in je zanimiva za čebele.

Višja grmovnica, ki se hitro razrašča, cveti v rumeni barvi v mesecu juniju in privablja čebele.

Travniška cvetlica ki uspeva na tistih travnikih, kjer se ne pokosi prepogosto. Cveti v rožnati barvi, cvetovi pa so zelo nežni.

Do 30 cm visoka enoletnica. Nekateri jo sejejo v okrasne namene. Cveti v rdeči barvi.

Srednje visoko tujerodno drevo ki cveti v brezpašnem obdobju in nudi čebelam ob primerni gostoti dobro pelodno in nektarno pašo.

Trajnica oz. cvetlica naših travnikov. Kolenca rastline so lepljiva. Cveti v rožnati barvi in privablja čebele in metulje.

Veliko drevo, ki ima za razliko od lipovca manjše liste. Prav tako spada med gospodarsko pomembne medovite rastline saj čebele lahko naberejo presežke medu.

Veliko drevo, ki raste skoraj po celi Sloveniji v nižjih legah. Po medovitosti spada v gospodarsko pomembne medovite rastline saj na njem čebele naberejo ogromne količine nektarja. V nekaterih letih gosti tudi listne ušice, ki dajejo še mano.

Do 40cm visoka trajnica podobna detelji. Seje se za namene zelenega gnojenja in kot krma za živino. V času cvetenja je zelo medovita rastlina.

Je trajna zdravilna rastlina, ki cveti rumeni barvi. Cvetovi so na dolgih socvetjih ki se postopoma odpirajo proti vrhu. Čebelam daje veliko cvetnega prahu pa tudi nektarja.

Maklen je srednje veliko drevo ali grm, spada v rod javorjev in je izredno medovit. Daje obilo nektarja in cvetnega prahu prav tako gosti različne vrste ušic, ki povzročajo čebelam koristno mano.

Srednje visoko drevo z večjimi pernato deljenimi listi. Cveti spomladi in daje velike količine cvetnega prahu ob ugodnih pogojih tudi nektar. V ugodnih letih ko se na njem razvijejo še listne uši povzroči posebej izdatno medenje.

Nizka spomladi cvetoča čebulnica, ki ji ustrezajo bolj vlažna in močvirnata rastišča. Cveti v nežno beli barvi z zelenkastimi robovi. Čebelam daje prve koške obnožine in prve kapljice cvetnega prahu.

Malina je grmovnica ki spada med zelo medovite. Ustreza ji senca do polsenca in kisla tla. Raste tudi v višjih nadmorskih višinah, cveti prav tako v beli barvi.

Sadno drevo, ki spada med oreščke. Cveti kot prvo že v mesecu marcu ali pa začetku aprila. njegov nektar in cvetni prah močno vzpodbudita čebele k intenzivnemu razvoju.

Sadno drevo, ki ga gojimo zaradi sadežev ki jih rodi. Cveti med prvimi v skupini sadnega drevja v beli barvi in cvetovi so prijetnega vonja. Daje tako nektar kot cvetni prah.

Materina dušica ali timijan je dišavnica ki se uporablja kot začimba v kuhinjah. Cveti v rožnati barvi spomladi v maju in je s strani čebel močno obiskana.

Do 60cm visoka trajnica podobna detelji. Seje se za namene zelenega gnojenja in kot krma za živino. V času cvetenja je zelo medovita rastlina.

Okrasen manjši grm, ki zraste odvisno od sorte v višino od 30cm pa do 1,5metra. Vse sorte medvejke so za čebele zelo zanimive saj cvetijo v začetku poletja ko več v naravi ni veliko. Daje precej nektarja pa tudi cvetnega prahu.

V sloveniji raste več vrst mete. Vse imajo rahlo dlakave liste močnega vonja. Rastlina spada med dišavnice in je uporabna v kulinariki. Cveti v beli barvi in daje nektar in cvetni prah.

Trajnica visoka od 10 do 30cm, listi so srčasti s srebrnim poprhom cvetovi pa v rožnati barvi z globokimi medovniki. Za čebele je zanimiva spomladi dokler so cvetovi še toliko majhni, da čebele lahko posrkajo nektar kasneje pa ne več toliko.

Hitrorastoča enoletna zelenjadnica, ki ima mnogo sort. Listi so običajno veliki in dlakavi, cvetovi rumene do bele barve in polni cvetnega prahu ter nektarja.

Zelnata trajnica, ki uspeva na prepustnih tleh najraje na brežinah in strmih travnikih. Cveti v vijilični barvi izloča velike količine nektarja.

Trajna rastlina, kater spada v družino detelj kateri je tudi podobna le da je višje rasti. Seje se v glavnem za krmo živine. V času cvetenja jo čebele rade obiskujejo.

Je trajnica oz. čebuljnica ki uspeva v gozdni podrasti. Cveti rumeno takoj ko skopni sneg. Čebelam nudi prve kaplice nektarja in koške cvetnega prahu.

Grmovnica, ki jo uoprabljamo v glavnem za žive meje. Slovensko jo imenujemo tudi Liguster. Cvetovi so bele barve in majhni. Cveti v času kostanja in daje zares ogromne količine nektarja in cvetnega prahu, čebele jo obiskujejo od jutra do mraka.

Zelnata trajnica ki uspeva v močvirjih in ob potokih. Cveti meseca aprila v rumeni barvi, listi so svetlo zeleni in bleščeči. Čebele jo rade obiskujejo.

Pritlikava enoletna zelenjadnica ki se plazi po tleh ali pa rahlo dvige v kolikor ima oporo. Listi so kosmati prav tako stebla. Cveto v rumeni barvi in daje več cvetnega prahu.

Srednje velika trajnica ki raste na travnikih ki se ne kosijo prepogosto. Liste ima pri tleh, cvetno steblo pa požene do 40 cm visoko in nastavi kobulasta socvetja. Ker je vetrocvetka je za čebele zanimiva predvsem zaradi večjih količin cvetnega prahu.

Plazeča do 40 cm visoka rastlina, ki cveti v rumeni barvi. Prištevajo jo med plevel. V času cvetenja je zanimiva za čebele.

Manjše drevo ali grm z velikimi in hrapavimi listi. Je tipična vetrocvetka zato ne daje medičina ampak velike količine cvetnega prahu. Ker cvete kot prva lahko že v februarju jo čebele zelo rade obiskujejo. Plod te rastline je lešnik.

Rastlina ki obilno cveti v rumeni barvi. Uspeva na visečem in suhem terenu. Spada med metuljnice zato je precej medovita.

Je rastlina brežin kjer je veliko apnenca in sonca. Cveti v rumeni barvi, sami cvetovi pa so značilni za metuljnice.

Visoko avtohtono drevo ki raste po celi Sloveniji. Za čebelarstvo je pomembno ker v ugodnih letih gosti uši in kaparje, kateri izločajo mano ki jo čebele nabirajo. Drugače je vetrocvetka in ne daje nektarja.

Znanilka pomladi ki prične cveteti v rumeni barvi takoj ko se stopi sneg. Za čebele so zanimivi prvi cvetovo dokler so še toliko plitki, da čebela lahko posesa nektar iz dna cveta, kasneje pa ne več toliko ko cvetoci zrastejo.

Enoletnica ki se razmnožuje s semenom. Listi in samo steblo je poraščeno z drobnimi iglicami in je bodeče. Cveti v modri barvi. Nekateri ga prištevajo k zdravilnim rastlinam. Za čebele je zanimiv ker dobro medi.

Zimzelena vzpenjavka ki raste na območju cele Slovenije običajno v gozdovih in zapuščenih jasah. Obrašča drevesa, vendar ne zajeda same rastline na katero se pritrdi. Je izrazito zelo medovita in čebelarjem to medenje povzroča nemalo preglavic ker ta nektar v satju v nekaj dneh kristalizira.

Višjerastoča trajnica, ki jo prištevajo med zdravilna zelišča. Cvetovi so vijolični in dolgi. Je zelo medovita.

Je trajnica ki uspeva na nekošenih travnikih, ob železniških tirih in gozdnih jasah. Cveti v modri barvi na večjem cvetnem steblu. Listi so konjičasti in pikajo. Za čebele je zelo privlačna.

Glavinec je srednje visoka trajnica ki raste na travnikih. Cveti v vijolični barvi skoraj celo leto do jeseni. Daje nektar in cvetni prah.

Manjše drevo ki raste prosto po gozdovih v nižjih legah. Cveti bledoroza barve in cvetovi so drobceni. Daje nektar in cvetni prah, prav tako je rastlina poraščena z drobnimi bodicami.

Ratlina je podobna regratu, vendar so posamezni cvetovi na večjem cvetnem steblu. Cveti rumeno, po cvetenju se razvije lučka s semeni.

Drobna zelnata trajnica ki preko zime ne pozebe v celoti. Listi so nazobčani razdeljeni na tri dele svetlo zelene barve z voščeno povrhnico. Cveti v beli barvi v mesecu aprilu.

Pritlikava trajnica kislih rastišč gozdov, gozdnih robov in jas. Cveti v modri barvi v aprilu in skupaj z ostalo gozdno podrastjo privablja velki čebel.

Visoka do 1m, trajnica ki spada med začimbnice. Ima kobulasta socvetja in je za čebele zanimiva v manjši meri.

Trajnica, ki cveti v rumeni barvi preden požene liste. Sam cvet je podoben ragratovemu. Daje cvetni prah in nektar. Po cvetenju požene velike srebrno zelene liste.

Večje drevo z iglicami, edini od iglavcev ki jih preko zime izgubi. Je drevo hladnih leg. Za čebele je zanimiv ker gosti različne vrste lubnih uši katere izločajo mano.

Srednje velik grm do 3m v višino. Cveti v beli, vijolični, modri in rožnati barvi. Izloča nektar in poleg čebel privablja tudi metulje.

Modro in belo cvetoča enoletnica do 20 cm visoka. Raste predvsem na gredicah in v vrtovih. Daje nektar in cvetni prah, ustreza ji dobra humozna zemlja in nekoliko več vlage.

Visoka rastlina ki ima bodičaste liste. Cvetno steblo je visoko in poraščeno z posameznimi cvetovi ki se postopno odpirajo proti vrhu. Uspeva v vlažnejših legah tudi na visokih nadmorskih višinah. Čebelam nudi dobro pašo.

Trajnica oz. cvetlica naših travnikov, gozdnih robov in rečnih strug. Cveti umazano belo in daje veliko cvetnega prahu in nektarja.

Visoka zelnata trajnica s srebrno-zelenimi listi ostrega vonja. Cvetovi so manjši v socvetjih in težko vidni saj so skriti za listi. Ker je vetrocvetka daje predvsem cvetni prah.

Zelnata rastlina ki ima rada odcedna in peščena rastišča. Cveti v modri barvi v poletnih mesecih. Njene korenine uporabljajo kot kavne nadomestke. Za čebele je privlačna in jo rade obiskujejo.

Regrat spada med prve pomembnejše paše v spomladanskem času. Je dvoletna rastlina ki zacveti v aprilu v rumeni barvi. Listi so uporabni kot solata. Čebelam nudi izdatne količine cvetnega prahu in nektarja.

Trajnica ki uspeva na gozdnih režinah in vlažnejših legah. Cveti v rožnati barvi in je zelo medovita. Spada med zdravilne rastline.

Zelnata trajnica ki raste na travnikih in pobočjih. Ima močno narezljane liste in močan vonj. Cveti v beli barvi v mesecu juniju, cvetenje pa se zaradi košnje zavleče pozno v poletje.

Nizek grm ali manjše drevo ki v Sloveniji raste bolj na Primorskem. V času cvetenja privablja čebele. V jeseni se listje rdeče obarva. Tekom leta gosti listne uši katere proizvajajo mano ki je zanimiva za čebele.

Srednje visoka trajnica ki ima srebrnkaste liste. Cvetovi so večji indišeči rožnate barve.

Rastlina gozdne podrasti, ki ima rada kislejša tla. Podobna je praprotim. Cveti v modri barvi.

Trajnica višje rasti s kosmatimi listi. Uspeva na zapuščenih mestih kjer ni košnje in ob železniških progah. Cveti v modrovijolični barvi.

Nizek do 60 cm visok grm, ustrezajo mu senčna do polsenčna rastišča in je v Slovenij avtohton. Cveti v rožnati barvi zgodaj spomladi.

Srednje velik grm z drobnimi telenimi ali rdečkastimi listi. Vejice so poraščene z trni velikimi do 2 cm. Cveti meseca maja v rumeni barvi, po cvetenju pa razvije drobne rdeče plodove s semenom. Daje velik nektarja in cvetnega prahu.

Šipek spada v rod vrtnic in je avtohton pri nas. Je močno poraščen z trni, cveti v belo rožnatih odtenkih in prijetno diši. Ima precej cvetnega prahu.

Grmovnica do 3 metre visoka in redke krošnje. Listi so srčasti rahlo kosmati cvetovi pa snežno beli in blagodišeči. Čebele ga prilično obiskujejo.

Manjše drevo katero sadimo v glavnem za namene pridobivanja sadja-nešpelj. Cvet je podoben cvetu jabolke ali hruške in je bele barve.

Je dvoletnica, ki se razmnožuje s semenom. Spada v družino križnic kot oljna ogrščica in je kot taka prav tako medovita.

Travniška cvetlica ki uspeva na tistih travnikih, kjer se ne pokosi prepogosto. Cveti v rožnati barvi, in ima polnjene cvetove.

Zelnata dvoletnica ki v prvem letu zraste do polovice potem prezimi in naslednje leto cveti v rumeni barvi. Cvetenje je obilno in njive oljne ogrščice opazimo že na daleč. Pridelujemo jo za uporabo biodizla in olja. Je zelo medovita rastlina, ki daje veliko nektarja in cvetnega prahu.

Invazivna trajnica ki se je v nekaj letih razširila skoraj po celi državi. V glavnem zarašča območje ki se ne obdelujejo, cestne jarke, gozdne robove in nabrežja potokov. Spada mez izredno medovite prav tako pa daje veliko cvetnega prahu. Cveti konec pole

Drevo, ki zraste več kot 20 m visoko, ima široke veje in velike liste. Daje velike količine nektarja in cvetnega prahu prav tako pa gosti različne vrste ušic ki povzročajo mano.

Nizka trajnica, ki raste po travnikih po celi Sloveniji. Nekateri jo imajo za zdravilno rastlino. Ima ozke dolge liste, cvetove pa na do 20 cm dolgih stebelcih. Daje manj nektarja pa zato več cvetnega prahu. Cveti poleti vendar se cvetenje po košnji zavleče še v jesen.

Nizka rastlina ki spada v pritlikave grmovnice saj se plazi po tleh. Uporablja se predvsem za zasajanje nasipov in brežin. Cvetovi so majhni bele barve in gosto posejani po sami rastlini, tako da privabijo veliko čebel in tudi drugih opraševalcev.

Tujerodno drevo ki ga pri nas gojijo v glavnem v okrasne namene. Cveti v brezpašni dobi v vijolični barvi in daje velike količine nektarja in cvetnega prahu.

Nižjerastoča grmovnica, ki se hitro razrašča. Listi so podobni dlani z petimi prsti od tod tudi ime. Cveti v rumeni barvi v poletnih mesecih.

Rastlina ki je razširjena po celi Sloveniji. Je izredno medovita in cveto praktično celo leto v beli barvi. Čebele jo zelo rade obiskujejo.

Pritlikava trajnica, ki se močno razrašča. Cveti v modri barvi in uspeva na brežinah in travnikih ki se ne kosijo prepogosto. Daje veliko nektarja in cvetnega prahu.

Zelnata trajnica ki raste v gozdni podrasti. Rada ima kisla tla in cveti v mesecu marcu v beli barvi. Čebele jo rade obiskujejo predvsem zaradi precej peloda ki ga nudi.

Nizka trajnica gozdne podrasti, gozdnih jas in robov. V tleh ima čebulico. Zacveti takoj spomladi ko skopni sneg v rožnato do vijolični barvi in daje nekaj nektarja in več cvetnega prahu. Poznamo tudi gojene sorte v raznih barvnih odtenkih ki pa za čebele niso toliko zanimive kot osnovna vrsta ki raste v naravi.

Veliko drevo, ki raste skoraj po celi Sloveniji v nižjih legah. Po medovitosti spada v gospodarsko pomembne medovite rastline saj na njem čebele naberejo ogromne količine cvetneg prahu in nektarja. V nekaterih letih gosti tudi listne ušice, ki dajejo še večje donose.

Nizek do srednje visok grm z zimzelenimi listi. Množično se sadi v parkih in vrtovih, prav tako raste skoraj pri vsaki kmečki hiši. Cvetovi so zelo majhni in komaj opazni bele barve. V času cvetenja obilno medi in daje cvetni prah.

Trajnica nižje rasti. Cveti obilno in v beli barvi. Uspeva bolj v višjih legah in nudi čebelam cvetlično pašo.

Visoko avtohtono drevo ki raste v toplejših predelih v sloveniji in ima najdaljše iglice. Za čebelarstvo je pomembno ker gosti različne vrste kaparjev in lubnih ušic.

Redkev spada med zelenjadnice, cveti drugo leto po setvi in takrat nudi čebelam obilno nektarno pa tudi pelodno pašo.

Nizek grm z izrazito majhnimi komajopaznimi listi. Cveti v rumeni barvi in je pogostejši na Primorskem.

Trajnica ki cveti v poletnem času. Listi so narezljani in zemnozeleni. Cvet je na višjem steblu in cveti v modri barvi.

Sadna grmovnica ki spada med jagodičevje. Cveti v bledo beli barvi okrasne sorte pa tudi v rožnati. V času cvetenja močno privablja čebele.

Pogosta trajnica naših travnikov. Listi so močno narezljani cveti pa v rumeni barvi in daje več kot nektarja cvetnega prahu.

Robida je na videz močno podobna šipku vendar je nekoliko šibkejše rasti in precej agresivna. Prerašča gozdne robove in jase. Cveti v beli barvi in daje veliko medičine pa tudi cvetnega prahu.

Višje rastoče tujerodno drevo, ki je pri nas razširjeno v toplejših krajih. Cveti v beli barvi in spada med gospodarsko pomembne medovite rastline in čebelam nudi izdatno pašo na kateri naberejo prve večje presežke medu. Cvetnega prahu skorajda nima oz. zelo malo.

Zimzelena in na mraz občutljiva grmovnica ki raste v toplejših krajih na prostem, pri nas v glavnem samo na primorskem. Cvetovi so v modri barvi in manjši. Cvetenje se pojavlja kot pocvitanje skozi celo leto.

Manjši grm ki uspeva zlasti ob potokih in gozdnih robovih. Hitro se razrašča in cveti v mesecu maju. Daje veliko medičine in tudi nekaj cvetnega prahu.

Zimzeleni visok grm. Listi so lahko zeleni ali belo pisani. Po poganjikh so razporejeni trni ki so precej bodeči, cveti v spomladanskem času.

Visoka trajnica ki zraste več kot en meter v višino. Listi so veliki ovalne oblike in kosmati. Cveti v velikih socvetjih in izloča velike količine nektarja in cvetnega prahu.

Sadno drevo pomembno za čebele ki skupaj z ostalim sadnim drevjem nudi prvo pašo čebelam.

Višje rastoča enoletnica z velikimi srčastimi in kosmatimi listi. Cveti v velikih cvetovih v rumeni barvi in daje velike količine nektarja in tudi cvetnega prahu. Čebele jo rade obiskujejo skozi cel dan. Nekatere sorte cvetijo tudi v rdečkastih in oranžnih odtenkih.

Nizka trajnica z igličastimi zimzelenimi listi. Uspeva na kislih rastiščih in v polsenčni legi po celi Sloveniji. Cveti v beli in rožnati barvi lahko že beseca februarja drugače pa marca. Je dobra medobosna rastlina.

Srednje visoka trajnica ki obilno cveti v beli barvi. Sredina cveta je črna. Sami listi in cvet je puhasto poraščen. Cveti v avgustu in je zelo medovita.

Vzpenjavka ki se uporablja za okrasne namene in sveti v vseh barvnih odtenkih. V naravi raste osnovno sorta, ki je po Sloveniji tudi precej razširjena. Obrašča grme in manjša drevesa in v mesecu juliju obilno cveti in izredno medi.

Vzpenjavka ki je v zadnjem času postala rahlo invazivna. Raste po naravi na gozdnih robovih drugače pa jo je možno najti v parkih in vrtovik kjer se je sadila v okrasne namene. Cveti v roza ali rdečkasti barvi in je precej zanimiva za čebele.

Trajnica naših travnikov, v višino zraste do 20 cm in ima rada bogata tla. Cveti v vijolični barvi v juniju in privablja opraševalce.

Nižje rastoči grm do polgrm. Listi so okroglaste oblike in svetleči na vrhu. Cvetovi so majhni v beli barvi po cvetenju se razvijejo semena.

Višjerastoče tujerodno drevo, ki je po celotni površini povsem poraščeno z 110 do 20 cm velikimi trni. Cveti v rjavkasti barvi vendar izredno obilno medi in daje precej cvetnega prahu. V času cvetenja jo obišče mnogo čebel.

Nizka trajnica, ki raste po travnikih po celi Sloveniji. Nekateri jo imajo za zdravilno rastlino. Ima široke okrogle liste, cvetove pa na do 10 cm dolgih in močnih stebelcih. Daje manj nektarja pa zato več cvetnega prahu. Cveti poleti vendar se cvetenje po košnji zavle

Srednje veliko drevo, ki zraste v višino do 15m. Ima velike svetlo zelene liste in ogromne cvetove v umazano rumeni, oranžni do zeleni barvi ki močno spominjajo na cvet tulipana. Spada med bolj medovita tujerodna drevesa ki pa ni invazivno.

Okrasen grm ki raste na vrtovih in v parkih. Obstaja veliko sort te rastline ki cvetijio v rožnatih, rdečih in belih barvah. V času cvetenja jo čebele rade obiskujejo kjer najdejo precej cvetnega prahu pa tudi nekaj nektarja.

Čebulnica, ki cveti v zgodnji spomladi v beli barvi. Listi so svetlo zeleni in dolgi, cvet pa je podoben zvonu. Daje prvi nektar in cvetni prah.

Nizka zelnata trajnica visoka do 30 cm. Cveti v rumeni do oranžni barvi v poletnem času in daje precej nektarja in cvetnega prahu in čebele jo rade obiskujejo.

Trajnica, ki je v Sloveniji zaščitena ker je ogrožena. Raste na nekaterih območjih na Štajerskem pa tudi drugod. Cveti v roza barvi listi in sam cvet pa so kosmati.

Čebele obiskujejo tudi vinsko trto vendar zaradi obilice drugega cvetja v tistem času nekolikok manj intenzivno kot druge rastline. Najraje obiskujejo samorodne sorte vinske trte in manj cepljene. Težava je če se takrat vinogradi škropijo.

Sadno drevo ki cveti spomladi v beli barvi. Zraste do 5 metrov v višno in daje drobne kisle, češnjam podobne sadeže. Ravno tako zanimivo za čebele skupaj z ostalim sadnim drevjem.

Dvoletnica ki ima velike srebrnkaste liste dlanaste oblike. Cveti v več barvah, nekateri so jo začeli prištevati k invazivnim rastlinam ker se sama že uspešno širi po naravi. Je delno zanimiva tudi za čebele.

Srednje visoko drevo ki cveti zgodaj spomladi in daje čebelam prve velike količine cvetnega prahu. Cvet je v bistvu mačica rumene barve zaradi obilice cvetnega prahu.

Vrtni mak je enoletnica ki se vsako leto razmonožuje s semenom. V glavnem ga sejejo v okrasne namene. Čebele ga rade obiskujejo saj daje precej nektarja in tud cvetnega prahu temnejše barve.

Je trajna rastlina robov travnikov in gozdnih jas. Cveti v eli ali rožnati barvi v kobulastih socvetjih.

Trajnica, ki cveti v lepi rumeni barvi. Na daleč spominja na ripečo zlatico vendar ima večje cvetove. Čebelam daje nektar in cvetni prah.

Dvoletnica ki cveti v modri do temno vijolični barvi. Cvetovi so zdrušeni v okrogla socvetja in dajejo velike količine cvetnega prahu in medičine.

Srednje visoko drevo ki ne medi vsako leto. Zakaj se to dogaja ni znano. Cveti vsako leto obilno v beli barvi in je že na daleč opazno. Je tudi gostitelj različnih vrs listnih uši katere izločajo mano.

Črna detelja je izredno medovita rastlina, daje tudi cvetni prah. V glavnem raste na travnikih po celi Sloveniji.

Drevo, ki uspeva na vlažnejših rastiščih. Zraste več kot 10 m visoko, in je vetrocvetka zato ne izloča nektarja ima pa zato obilo cvetnega prahu. Cveti v mesecu marcu.

Nizka zimzelena spomladi cvetoča trajnica ki uspeva po gozdovih in gozdnih robovih. Ima črno korenino ki pa je strupena, cvet pa je nežno bele barve in cveti takoj ko se prične topiti sneg.

Manjše drevo ali grm ki uspeva po jarkih in na gozdnih robovih. Cveti zelo zgodaj v beli barvi. Cvetovi so zelo majhni in prijetno dišeči zaradi velike količine nektarja ki ga izloča.

Nizka zelnata trajnica nežnih listov in cvetov rožnate barve. Nekatere gojene sorte se uporabljajo tudi v okrasne namene in cvetijo tudi v drugih odtenkih. Cveti v mesecu aprilu in je za čebele zelo privlačna.

Do 50 cm visoka trajnica ki spada med zelišča saj ji prištevajo zdravilne učinke. Cveti v rumeni barvi v mesecu juniju in juliju.

Srednje velik grm, ki ga nekateri gojijo tudi kot sadež. Cveti v beli barvi meseca aprila in čebele ga rade obiskujejo. Poleti rodi sadeže ki so podobni borovnicam in precej sladki.

Žajblja je v Sloveniji veliko vrst, največ kot gojenega in okrasnega na naših vrtovih. Vse sorte so močno medovite pa tudi cvetni prah dajejo.

Enoletna invazivna rastlina, ki se razmnožuje s semeni. Raste v vlažnejših legah po celi državi in je izredno medovita rastlina. Cvetni prah je v umazano beli barvi in čebele ga prinašajo v velikih količinah.