Mestne čebele dobile svoje mesto v prenovljenem Čebelarskem muzeju v Radovljici

V petek, 21. maja 2021 je bil v Radovljici ob svetovnemu dnevu čebel slovesno odprt prenovljen Čebelarski muzej z novo stalno razstavo Živeti skupaj. O čebeli in človeku, avtorice razstave dr. Petre Bole. Del vsebinsko in oblikovno prenovljenega muzeja je posvečen tudi urbanemu čebelarstvu.

V Čebelarskem muzeju, ki organizacijsko spada k Muzejem radovljiške občine (MRO), so se v letu 2020 po več kot 20 letih lotili projekta prenove prostorov in postavitve nove stalne razstave z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu so sodelovali s strokovnjaki in partnerji, ki se zavedajo pomena dediščine čebelarstva in trajnostnega razvoja ter jim ni vseeno za našo prihodnost. Ob prenovi prostora muzeja v Radovljiški graščini v centru starega jedra so pod ometom odkrili tudi lepe poslikave, ki so jih strokovno restavrirali.

Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno in je vizualno in vsebinsko privlačna za vse starostne in strokovne profile obiskovalcev. Sloni na treh stebrih – dediščini čebelarstva, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov in drugih čebelarskih vsebin z več interaktivnimi vsebinami, tako poslikanih panjskih končnic, čebelnjakov, panjev košev, čebelarskega orodja in opreme, ozaveščanju o pomenu čebel in njihovi ogroženosti, opraševanju, pašah, boleznih, alternativnih opraševalcih … Svoj tematski kotiček pa je dobilo tudi urbano čebelarstvo!

Poseben prostor je namenjen trgovini s kranjsko čebelo, ko so od sredine 19. do sredine 20. stoletja zaradi izvrstnih lastnosti in velikega povpraševanja pospešeno izvažali naše čebele po svetu. Potovale so prav na vse konce sveta, od Avstralije, Japonske, do Južne Amerike, Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami, včasih celo z zrakoplovom ... v različne kraje, označene na velikem globusu. Predstavljen je del digitalizirane korespondence Jana Strgarja, ki je prodajal matice in čebele prav po celem svetu, tako posameznim kupcem kot eminentnim svetovnim institucijam.

Posebno mesto ima tudi naš prvi čebelarski učitelj Anton Janša, kateremu je namenjen poseben prostor, kjer so sistematično obrazložena njegova spoznanja, ki ga uvrščajo med začetnike modernega čebelarstva v svetovnem merilu.

Vsebine so dopolnjene s čudovitimi fotografijami Ivana Esenka, Francija Šivica ter Luke Dakskoblerja in Miša Serajnika. Ilustracije je pripravila Andrejka Čufer. Računalniške animacije, filmi in kvizi popeljejo v svet spoznavanja poslikanih panjskih končnic, nabiranja medovitih rastlin, izdelave loškega kruhka, izdelave satnic, pomena drugih opraševalcev, pomena svetovnega dneva čebel, velikih čebelarjev in ogroženosti čebel danes. V muzeju si lahko tudi oprtate krošnjo s kranjiči in nesete čebele na pašo, tako kot nekoč … ter poizkusite različne vrste medu. Za opazovalni panj in čebele znotraj muzeja, ki zelo pritegnejo najmlajše obiskovalce, pa skrbi čebelar Miha Rozman.

V Čebelarskem muzeju so posebej ponosni na zbirko skoraj 800 primerkov poslikanih panjskih končnic, ki je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica. Na gostovanju je tudi razstava Slovenskega etnografskega muzeja, ki se predstavlja s svojimi poslikanimi panjskimi končnicami.

V muzeju predstavljajo tudi različne vrste panjev, med njimi so prav ponosni na lepo ohranjene kranjiče. Med koši izstopa koš z ohranjenim satovjem, prvič predstavljen v takšni obliki v muzeju. Predstavljajo prve izvedbe AŽ-panja in prav poseben panj, ki ga je velečebelar Jan Strgar predstavljal po številnih svetovnih razstavah. Prvič so tudi so na ogled medalje in priznanja velečebelarja Mihaela Ambrožiča, ki jih je prejel na svetovnih razstavah.

Na prostoru za interaktivno predstavitvi čebelnjakov se v muzeju tokrat predstavlja lokalno Čebelarsko društvo Radovljica z vsemi čebelnjaki svojih članov društva, muzej pa je v tem pogledu odprt tudi za vsebinsko sodelovanje z drugimi čebelarskimi društvi oziroma za princip gostujočih predstavitev.

Svoj tematski pano je v prenovljenem muzeju dobilo tudi urbano čebelarstvo, kjer je kratko zgoščeno predstavljena zgodovina v svetu in pri nas s stojiščem Franca Petrovčiča na terasi Cankarjevega doma, delovnim prizorom z urbane ljubljanske strehe in izpred mestnega čebelnjaka v Botaničnem vrtu, kjer čebelari dr. Janko Božič.

Čebelarski muzej, ki je sicer odprl svoja vrata že leta 1959, vabi vse, da si ogledate in doživite razstavo. Člani ČZS imajo ob vstopnini tudi popust, vsi člani slovenskih čebelarskih krožkov pa prost vstop. V muzeju je na razpolago strokovna in poljudna literatura, med drugimi tudi knjiga Markusa Imhoofa Več kot med.

Vsem sodelujočim in vodji razstave čestitamo za velik podvig in sijajno strokovno delo, za dinamičen in sodoben pristop k prestavitvi življenja čebel in razvoja čebelarstva, iskrenemu povabilu k obisku pa se pridružuje tudi društvo Urbani čebelar!

Po objavi dr. Petre Bole povzel Gorazd Trušnovec