Urbanočebelarsko leto 2024 v 12 slikah

Društvo Urbani čebelar je bilo ustanovljeno februarja 2014 in desetletnica delovanja je bila v precejšni meri zaznamovana s tem jubilejem; čeprav rezultati daleč presegajo naše začetne ambicije, nam načrtov in idej za prihodnost ne zmanjkuje - tudi zato lahko pod sezono 2024 potegnemo črto z zadovoljstvom in se od njega poslovimo z nekaj pomembnejšimi slikami.
1. Razstava ob 10. obletnici delovanja društva Urbani čebelar
Ob desetletju delovanja smo na Prešernov dan 2024 odprli javno fotografsko razstavo na Krakovskem nasipu v Ljubljani, s katero smo obeležili naš jubilej. Za ta namen so nam svoje fotografije odstopili svetovno priznani mojstri fotografije, kot so Ciril Jazbec, Luka Dakskobler, Primož Predalič in drugi. Iskrena hvala njim in sponzorjem, ki so postavitev omogočili!

Fotografska razstava, ki z različnih vidikov predstavlja čebelarjenje v mestu in aktivnosti društva, je bila deležna izredno pozitivnih odzivov in je bila v letu 2024 na ogled še v nakupovalnih središčih Citycenter Celje in ljubljanska Aleja.
2. Prvi ljubljanski urbani med z ekološkim certifikatom
Leto 2024 je prineslo enega od mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji: prvo točenje mestnega medu z ekološkim certifikatom je potekalo v začetku avgusta v Centru Rog. (Pred letom 2023 oziroma do uskladitve zakonodaje z EU se pri nas namreč ni bilo mogoče registrirati kot ekološki urbani čebelar.) Prvi mestni eko med je našel svoje mesto tudi na razstavi RogExpo.

Več o tem dogodku lahko preberete v časniku Dnevnik. Zaradi zahtevnosti dela in strogega nadzora je v Sloveniji zgolj 1 % registriranih ekoloških čebelarjev (v EU je povprečje 30 %), sicer pa je ekološki ljubljanski med z letom 2024 po veliko vloženega truda in investicijah na razpolago že na ducatu lokacij. Verjamemo, da je to v skladu s trajnostnim mestnim razvojem, krožnim gospodarjenjem, lokalno preskrbo z vrhunsko hrano in krepitvijo zaupanja potrošnikov.
3. Gostili smo obiskovalce z vsega sveta
Na naših urbanočebelarskih lokacijah v središču Ljubljane so se tekom sezone oglasili številni obiskovalci z vsega sveta, od ZDA, Evrope in Afrike preko Emiratov do Kirgizije in Indije ...

Obisk kakšne od naših, tudi javno nedostopnih lokacij s panji na ljubljanskih strehah prinese nov, svež pogled na mestno tkivo in sobivanje z vsemi živimi bitji v urbanem okolju, pa tudi prvoosebni stik s čebelami in čebelarjenjem. Srečanja je mogoče organizirati v skladu s pričakovanji in željami, se prilagodimo - kar oglasite se, dobrodošli!
4. Čebelje stojišče pri MZEZ
Stojišče z nakladnimi panji, ki so ga za naš projekt "Medena celica" zasnovale/i študentke/i Fakultete za dizajn (mentorici dr. Jasna Hrovatin in Nataša Šušteršič Plotajs) je dobilo svoj par v gaju pred Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. MZEZ je zelo aktivno v okviru svoje "čebelje diplomacije" in po svetu podpira številne projekte, ki krepijo družbeno in okoljsko odpornost.

Zasnova poslikave panjev se naslanja na slovensko etnološko tradicijo in gre za inventivno reinterpretacijo dediščine. Kopija enega od teh panjev, ki so bili tudi že nagrajeni za svojo oblikovalsko izvirnost, se nahaja tudi v novo odprtem depoju Čebelarskega muzeja v Radovljici.
5. Test priročnega prenosnega sesalca za roje
Naš član in tehnični mojster Dejan Pečnik je zasnoval in izdelal praktičen prenosni sesalec za čebelje roje. Pri testu precej zahtevne situacije - roj, zavit med veje v grmičku - ni bila poškodovana niti ena čebela - vse so bile po krajši karanteni že v panju na novi lokaciji, tak rezultat pa se je ponavljal skozi vso rojilno sezono ...

Sesalec je izredno lahek, priročen, tudi estetski; izdelan iz nizkocenovnih modularnih elementov, z velikim smislom in občutkom za detajle. Pri številnih klicih na pomoč zaradi rojev po Ljubljani pomeni izredno olajšanje pri delu. Hvala, Dejan, in čestitke!
6. Odmevno predavanje o Rensonovi metodi
V našem društvu se trudimo članstvu in zainteresirani javnosti omogočiti spoznavanje s strokovnimi vsebinami izven zlajnanega nabora predvidljivih tem. Čebelarski mojster g. Dušan Skok je aprila pripravil izjemno odmevno predavanje o Rensonovem pristopu k čebelarjenju v nakladnih panjih oziroma posebni metodi preprečevanja rojenja.

Ta metoda s preprostim omejevanjem zaleganja v čebelji družini pripomore k večjim donosom medu na koncu sezone ... Podobno zanimivo je bilo tudi predavanje Mihaela Kanopa o gojenju medovitih rastlin. Trudili se bomo, da bomo za slovenski prostor podobno sveže vsebine pripravljali tudi v prihodnosti.
7. Simpozij "Bees for Peace" v MEK Berlin
Slovenski kulturni center Berlin in Veleposlaništvo RS v Berlinu sta ob zaključku razstave 'Buzzing Slovenia: O čebelah in ljudeh' v Museum Europäischer Kulturen soorganizirala simpozij z naslovom "Bees for Peace", na katerem smo imeli čast v odlični mednarodni zasedbi predstaviti nekatere družbeno odgovorne projekte našega društva.

Namen simpozija "Čebele za mir" je bil v srečanju mednarodnih strokovnjakov, navdušencev, diplomatov in aktivistov z različnih področij, ki so delili svoja spoznanja o povezanosti čebel in človeške družbe. Cilj dogodka, ki je napolnil foajé MEK je bil osveščanje o prispevku opraševalcev k večji ekološki in družbeni odpornosti. Čestitke vsem soorganizatorjem!
8. Problematika prenaseljenosti z medonosnimi čebelami
Vedno več strokovnih raziskav in analiz dokazuje, da širitev čebelarjenja ter prenaseljevanje prostora z medonosnimi čebelami prinaša negativne posledice za ekosistem - poslabšanje opraševalske pestrosti, pomanjkanje hrane zanje in manjše donose. Medij N1 je sredi leta 2024 objavil serijo prispevkov na to temo, tudi s stališča čebelarjenja v mestih.
Da je gostota medonosnih čebel hudo pretirana, so na NVI izpostavili že leta 2014, znova se je pisalo o tem leta 2021 ... vse bob ob steno. Je pa novinar Staš Zgonik lani prejel za svoje raziskovalno delo prestižno nagrado Čuvaj/Watchdog - čestitke!
9. Sajenje medovitih rastlin
Tudi v letu 2024 je bilo društvo Urbani čebelar med redkimi, ki so se prijavila na razpis za podporo sajenju medovitih dreves in trajnic - poleg tega pa v samoorganizaciji izmenjujemo sadike in semena medovitih dišavnic, grmovnic, trajnic in dreves, kot sta npr. evodija in latnati mehurnik.

Slovenija je med evropskimi državami, ki so najbolj izpostavljene posledicam klimatskih sprememb, posebej kritična pa je daljnoročna napoved za Ljubljano ... zato je nujno izboljševanje pašnih pogojev za vse opraševalce v mestu!
10. Vzpostavljanje mednarodnih partnerstev
Konec junija je v južnokorejski prestolnici potekal mednarodni simpozij, kjer smo imeli čast srečati se s strokovnjaki iz vrste azijskih držav, spoznati urbanočebelarske kolege iz Seula, izmenjati strokovne izkušnje, predstaviti delo društva in skleniti nova prijateljstva. Izredno dragocena izkušnja, zahvaljujoč dolgoletnim uspešnim aktivnostim celotne ekipe Veleposlaništva RS v Seulu.

Proti koncu leta 2024 pa smo bili povabljeni v Darkhan, "drugo prestolnico" Mongolije, kjer smo se udeležili foruma Resilient City; gre za prvi organiziran projekt sodelovanja med regionalnimi institucijami EU in Mongolije. Sklenjen je bil tudi sporazum o nadaljnjem sodelovanju na področju čebelarstva.
+ Novi artikli v naši spletni trgovini
Naša spletna trgovina se širi: vanjo smo dodali priročen prenosni plinski sublimator za ekološko zatiranje varoj, ki sta ga razvila člana društva Dejan Pečnik in Damir Škraban, z njim pa je Damir postal tudi zmagovalec natečaja 2023 za naj tehnološke rešitve v čebelarstvu.
Skrb za zdravje čebel, stalno izobraževanje in podpiranje ekološkega pristopa k čebelarjenju bosta pri nas še naprej na prvem mestu.
Upamo, da je naše delo tudi v letu 2024 s trajnostnim pristopom k čebelam in drugim opraševalcem v mestu prispevalo k boljšemu in prijetnejšemu okolju. Vabljeni, da se pridružite našim aktivnostim, o katerih obveščamo na tem mestu in uradni FB strani; lahko nam pomagate na osebni ravni z donacijo dela dohodnine (kar vas nič ne stane, nam pa veliko pomeni!), lahko pa izrazite simbolično podporo delovanju tudi z včlanitvijo v društvo Urbani čebelar. Hvala lepa!
Veliko sreče in zdravja v 2025 - in naj medi!
Gorazd Trušnovec
p.s. You can find an English version of the article here.