Vodič po razstavi: 10 let društva Urbani čebelar
Vabimo vas na ogled fotografske razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani, s katero obeležujemo 10 let delovanja društva Urbani čebelar. Razstava je na ogled do 12. 3. 2024
Društvo Urbani čebelar je bilo ustanovljeno februarja 2014 z namenom združevanja posameznikov, ki delujejo na področjih čebelarstva, čebelarskega turizma, okoljevarstva, kmetijstva, biotehnologije, kulture, arhitekture in oblikovanja ter sorodnih področjih v Ljubljani in drugih slovenskih mestih.
V desetih letih je društvo preraslo v gibanje, ki vključuje številne posameznice in posameznike, pa tudi trajnostno usmerjena podjetja, kot so A1, SKB banka, Petrol in druge, tudi javne ustanove v skrbi za zeleno prihodnost. Mesta, v katerih uspevajo čebele in drugi opraševalci, so prijetna tudi za življenje ljudi.
VODIČ PO RAZSTAVI
1) foto: Rok Berglez za A1
Franc Petrovčič je ustanovni član društva Urbani čebelar in njegov podpredsednik, sicer pa velja za botra modernega urbanega čebelarjenja v Sloveniji. Fotografiran je na strehi sedeža A1 Slovenija v trgovskem središču BTC - za cvetlični med iz teh panjev je Franc Petrovčič leta 2018 prejel zlato medaljo na sejmu AGRA.
2) foto: Primož Predalič
Čebelar in renomiran fotograf Primož Predalič se je leta 2020 na mednarodnem razpisu ČZS s svojo fotografijo, ki prikazuje čebelje stojišče na terasi banke SKB v središču Ljubljane najprej uvrstil med finaliste v kategoriji “Tradicionalni ali sodobni čebelnjak/stojišče”, nato pa prejel zlato priznanje v skupni uvrstitvi. Fotografija je pozneje krasila tudi naslovnico stanovske revije Slovenski čebelar - najstarejšo periodično publikacijo v Sloveniji, ki še vedno kontinuirano izhaja. Lokacija povezuje poglede na Nebotičnik in ljubljanski grad, krasno poslikane panje (glej tudi fotografijo št. 22 oziroma zadnjo na razstavi) pa lepo dopolnjuje negovan medoviti vrt z avtohtonimi trajnicami, ki so ga zasnovali strokovnjaki iz ljubljanskega Botaničnega vrta.
3) foto: Aleš Hribar Bukovič
Sredi junija 2023 smo prejeli klic, da se na Rakovniku nahaja roj čebel neznanega lastnika. Za dva člana društva Urbani čebelar, Marka in Gorazda, je bil to že tretji klic "na pomoč" v mestu tisti dan in čeprav so bile čebele na lokaciji ovite okrog debla manjše jablane, smo jih uspeli brez težav rešiti v celoti in jim omogočiti novo, varno domovanje. Klicatelj je medtem z distance naredil nekaj bukoličnih fotografij, ki spominjajo na slikarstvo Moneta ali - zakaj pa ne - na slovenske impresioniste. Čista idila tik ob centru Ljubljane!
4) foto: Črt Piksi
"Energija za življenje" - čebele na terasi poslovne stavbe Petrol ob Dunajski v Bežigradu se nahajajo na verjetno najvišji točki v Ljubljani - v 14. nadstropju neposredno nad Plavo laguno se počutijo naravnost odlično, poleti iztočen gozdni med s te lokacije pa je leta 2022 prejel srebrno medaljo na mednarodnem ocenjevanju sejma AGRA v Gornji Radgoni. Uspešno čebelarjenje na tej mikrolokaciji dokazuje, da čebelam kot odličnim letalkam višina ne predstavlja prav nobene težave.
5) foto: Borut Krajnc
Društvo Urbani čebelar je med letoma 2020 in 2024 izvajalo socialno-pedagoški projekt Medena celica (Prison Honey) - čebelarjenje z zaprtimi osebami, ki je potekal na odprtem oddelku zapora za moške na Igu. V tem obdobju smo imeli tam okrog 50 "vajencev", med katerimi nekateri nadaljujejo samostojno čebelarjenje tudi po prestani kazni. Pri zasnovi inventivnih podstavkov in poslikavi panjev smo sodelovali s Fakulteto za dizajn, sicer pa je bil projekt bil del EU Horizonti2020 konzorcija FoodE, ki se ukvarja s prehranskimi verigami in samopreskrbo v mestih, in se nadaljuje tudi po uradnem zaključku.
6) foto: Franc Šivic
Leta 2019 smo v okviru društva izdali slovenski prevod knjige Več kot med: o življenju in preživetju čebel mednarodno najbolj uveljavljenega švicarskega režiserja Markusa Imhoofa, ki je nastajala vzporedno z znamenitim istioimenskim dokumentarnim filmom. Markus Imhoof je ob predstavitvi knjige tudi obiskal Ljubljano - na fotografiji ga vidimo ob čebelnjaku našega častnega člana Franca Šivica (ki je prispeval tudi fotografijo na naslovnici omenjene knjige) v Bežigradu. Knjigo lahko še vedno naročite preko naše spletne strani.
7) foto: Mito Gegič
V lanski sezoni smo v sodelovanjem s podjetjem MSP Senso4s ter Inštitutom Jožef Stefan v sklopu projekta AIBeeSystem sodelovali pri razvijanju prototipnega, z umetno-inteligenco-podprtega sistema za spremljanje čebeljih družin, ki deluje kot podpora k odločanju/interpreter izmerjenih podatkov. Napredna čebelarska tehtnica je slikana nameščena pod panj (na levi) na strehi Računskega sodišča RS z impresivno mestno veduto, ki preko Dunajske ceste ob lepem vremenu seže vse do Kamniških alp v ozadju.
8) foto: Monishankar Singha
Naš član Monishankar Singha - za prijatelje Šila San - je nekdaj kot budistični menih deloval na Šri Lanki, pozneje pa je postal prvi prebivalec Bangladeša, ki je pridobil slovensko državljanstvo. V Šiški je na vrtu družinske hiše postavil stojišče za panje in za urbano čebelarjenje navdušil tudi podmladek (v čebelarski opremi je avtorjev sin, Šan Kiron Singha). Zanimivemu intervjuju z magistrom psihologije in navdušenim urbanim čeeblarjem lahko prisluhnete tudi na spletni strani Radia Slovenija.
9) foto: Iztok Remškar
"Nič posebnega, pač moj prvi roj," je o fotografiji dejal njen avtor, Iztok Remškar. No, gotovo si prvi pobran roj zapomni prav vsak čebelar - po tega na sliki je moral Iztok na češnjo h gostilni Krpan v Tacnu, na kateri konec maja 2018 niso "zoreli" samo sladki rdeči sadeži. Rojenje je naraven in večinoma nenevaren pojav - čebelja družina, ki v času bujnega cvetenja doseže hiter razvoj, se odloči, da se bo razdelila na dva dela. Pri modernem pristopu k čebelarjenju, ki ga še posebej omogoča tehnika nakladnih panjev, se poskušamo temu sicer izogniti.
10) foto: Simon Koblar
Urbanistični inštitut v Trnovem je bil ena od prvih institucij pri nas, ki je na svoji strehi gostil čebelje panje. Danes ima streha prenovljeno izolacijo in je prijetno ozelenjena, še vedno pa so na njih čebelji panji, s katerimi upravlja tamkaj zaposleni ing. arh. Luka Mladenovič. Vrbe ob Ljubljanici, ki jih je ob prenovi nabrežja dal zasaditi še Jože Plečnik, nudijo čebelam vrhunsko zgodnjespomladansko pašo in dobro spodbudo za njihov zdrav razvoj.
11) foto: Luka Dakskobler
Čebelji panji v parku Tivoli so diskretno umeščeni na obronek gozda, na nemoteči mikrolokaciji so odmaknjeni od osrednjih poti, na katerih se nahajajo sprehajalci in rekreativni športniki. Obenem pa je v njihovem ozadju z različnimi zvrstmi medovitih dreves zasajen Rožnik, ki jim ponuja soliden pašni vir. Načrte za dotično stojišče je leta 2016 pripravila študentska skupina v seminarju prof. Mihaela Dešmana na Fakulteti za arhitekturo (PDF - Urbana čebelja domovanja), investitor pa je bil Damir Škraban (http://tivolskimed.si/), ki je za svoje tehnološke izume v čebelarstvu prejel več nagrad.
12) foto: Luka Dakskobler
Točenje medu je nedvomno eden od viškov čebelarske sezone in z urbanim medom člani društva posegamo po najvišjih priznanjih, redno pa ga pošiljamo tudi na analize, kjer se je doslej vedno izkazal za brezhibnega. Se je pa v desetih letih, od kar pobližje spremljamo posamezne letine, povprečna količina pridelanega medu praktično razpolovila, kar lahko poleg neugodnih klimatskih sprememb pripišemo tudi prekomerni popularizaciji te dejavnosti oziroma vse večjemu številu čebel. Več kot je čebel, manj v Sloveniji (kjer se je v desetih letih število panjev kar podvojilo!) pridelamo medu, in v Ljubljani ni ta situacija nič drugačna. Lahko bi rekli, da je naš medeni pridelek butičen.
13) foto: Ciril Jazbec
Strešna terasa B&B Hotela Park Ljubljana je že lep čas ena od najbolj priljubljenih urbanočebelarskih točk za številne obiskovalce z vsega sveta. Sicer pa je Hotel Park Ljubljana tudi prvi hotel v Sloveniji, ki je prejel prestižni Travelife Gold okoljski znak za trajnostni razvoj, ki upošteva dosežke na socialnem, okoljskem in ekonomskem področju. Na svoji strehi, ki je tudi unikatna mestna razgledna točka, gosti urbane čebele že sedmo leto - vabljeni, da se nam oglasite in izkusite občutek sobivanja s čebelami v mestu "iz prve roke". Ne bo vam žal!
14) foto: Darja Jenko
Takole je ob fotografiji zapisala naša članica Darja Jenko: "Običajno s starostjo postajamo zrelejši, preudarnejši, bolj modri in tudi bolj umirjeni. Čebele v času svojega življenja opravljajo različne naloge in paša sodi med eno zadnjih opravil v njihovem življenju. Pašne čebele preudarno porabljajo energijo pri izletavanju iz panja kot tudi pri nabiranju cvetnega prahu in nektarja. Na mentorjevem klobuku so mirnost duše in telesa začutile tudi čebele, zato so si privoščile kratek počitek."
V društvu zagovarjamo odgovoren pristop k čebelarstvu na podlagi poglobljene informiranosti, izkušenj in znanja - mentorsko svetovanje oziroma sodelovanje je za začetnika skoraj nujno, še posebej v mestnem okolju, da se izognemo morebitnim incidentom in nevšečnostim. Tudi temu je namenjeno delovanje našega društva.
15) foto: Luka Dakskobler
Panji izredno praktičnega nakladnega (Langstroth) formata, s katerimi čebelari prevladujoči del našega članstva, se krasno vklapljajo v okolje modernistične arhitekture oziroma v morfologijo mesta. Kljub navideznemu protislovju so njegov organski sestavni del, tako kot čebele in drugi divji opraševalci, za katere so bila mesta vse do nedavnega prave oaze biotske pestrosti. S panji na strešni terasi Cankarjevega doma upravlja Franc Petrovčič, eden od pionirjev mestnega čebelarjenja pri nas, in po dogovoru je možen tudi ekskluziven obisk teh panjev z osebno predstavitvijo in pokušino najbolj lokalno pridelanega medu.
16) foto: Luka Dakskobler
Razlog, zakaj čebele privlačijo številne arhitekte, je nemara tudi v tem, da so vrhunske graditeljice. Na omenjeni fotografiji vidimo kranjsko sivko (Apis mellifera carnica) - ta je pri nas avtohtona čebela in edina, s katero je formalno dovoljeno čebelariti - na strukturi iz deviškega voska, ki je produkt njihovih žlez. Fotografija je avtorsko delo s številnimi nagradami ovenčanega fotoreporterja Luke Dakskoblerja in spada v serijo, ki je bila deloma objavljena v ugledni reviji National Geographic.
17) foto: Ciril Jazbec
Moderna ljubezen - Rezidenca Šmartinska. Elektrifikacija + čebelarjenje = ?
Fotografija dela s čebelami v panjih na strehi poslovne stavbe, kjer si prostor delijo s sončnimi paneli za pridobivanje električne energije in povečanje samopreskrbne zmogljvosti stavbe je nastala kot del serije, ki jo je Ciril Jazbec zgodaj jeseni 2023 posnel za odmeven članek v časopisu The New York Times.
18) foto: Janez Marolt
V sezoni 2022/23 je bil izdelan prototip higienskega pitnika za čebele AuO, ki že stoji na šestih urbanočebelarskih lokacijah v Ljubljani. Pitnik je nastal v sodelovanju z arhitektom in oblikovalcem kovin Tomažem Čeligojem (tojo.i.to) in se je porodil iz potrebe čebel po dostopnem viru čiste pitne vode v vedno bolj vročih in sušnih poletjih. Na sliki poklicnega fotografa Janeza Marolta je avtor pitnika pri panjih v zaporu na Igu, kjer izvajamo projekt Medena celica.
19) foto: Ana Struna Bregar
Ljubo Struna je legendarni slovenski filmski producent, soustvarjalec domače avdiovizualne produkcije vse od njenih (zvočnih) začetkov leta 1949. Je pa tudi urbani čebelar - v prijetno zelenem okolju ljubljanske stanovanjske soseske Murgle z ženo Marijo še danes skrbita za nekaj čebeljih družin in za to dejavnost navdušujeta tudi vnuke. Za njim je že dobrih 85 let (!) ukvarjanja s čebelami in kot sam pravi: "Imel sem tri družine: svojo družino, čebeljo družino in filmsko družino. Ampak sem povsod bil priljubljen in pošten." Kratkemu pogovoru z našim najstarejšim članom Ljubom Struno lahko prisluhnete na spletni strani Vala 202.
20) foto: Gorazd Trušnovec
Od sredine junija 2023 do sredine aprila 2024 je v Museum Europäischer Kulturen v Berlinu na ogled krasna razstava "Buzzing Slovenia", katere pomemben del je tudi predstavitev naših urbanočebelarskih pobud. Med drugim Medene celice ter inventivnega pristopa k oblikovanju urbanih stojišč za nakladne panje in čebelnjakov, ki so pred leti nastali v seminarju prof. Mihaela Dešmana na Fakulteti za arhitekturo in so predstavljeni z maketami. V tem seminarju je med drugim nastal tudi načrt za učni čebelnjak v Botaničnem vrtu, s katerim upravlja prof. Janko Božič. Trajnostno oblikovana razstava odpira številne zanimive vpoglede v slovensko čebelarstvo, odnos ljudi do žuželk in navdihujoče čebelarske projekte.
21) foto Rok Berglez
Na strehi poslovne stavbe podjetja A1 se nahaja 6 panjev s čebeljimi družinami. Ob selitvi v nove panje so organizirali likovni natečaj za otroke. V sodelovanju z Mladinsko knjigo in njenim projektom Cici umetnije so otroke povabili, da narišejo risbe, ki jih navdihujejo Lahkonočnice. Med več kot 2.700 prejetimi ilustracijami so jih izbrali 30, ki danes krasijo sprednje panele v stilu nekdanjih panjskih končnic. Več o tem, kako podjetje skrbi za dobrobit čebel (in drugih opraševalcev) v mestu, lahko preberete na njihovi spletni strani.
22) foto: Luka Dakskobler
"Več kot med" ni le naslov prvega knjižnega projekta društva Urbani čebelar, lahko bi bil tudi moto celotnega našega delovanja - zanima nas namreč več kot le pridobivanje medu v mestnem okolju. Predvsem gre pri naši usmeritvi za interdisciplinarno povezovanje s številnimi drugimi področji, ki rojeva vznemirljive ustvarjalne sadove. Veseli smo, da nas pri tem podpirajo tudi različne ustanove in podjetja - na fotografiji so panji s terase SKB banke v samem središču Ljubljane, ki se je s projektom "SKB - z naravo v mestu" pridružila urbanemu čebelarjenju. Panji so okrašeni z ornamentaliko v slogu treh največjih slovenskih arhitektov - Fabianija, Vurnika in Plečnika, s čimer predstavljajo lep poklon tudi domači arhitekturno-oblikovalski tradiciji.
Razstava fotografij velikega formata (in v barvah) je na Krakovskem nasipu v Ljubljani na ogled predvidoma do 12. 3. 2024.
Svoje vtise, pripombe, ali sugestije nam pošljite na: info@urbanicebelar.si
Lahko pa se nam tudi pridružite ali samo podprete delovanje društva Urbani čebelar z včlanitvijo.
IMPRESUM
Zasnova razstave, izbor fotografij in spremni tekst: Gorazd Trušnovec; oblikovanje in postavitev: Mito Gegič.
Razstavo je omogočil javni zavod Turizem Ljubljana. Glavni sponzor: A1 Slovenija; donatorja: SKB banka in Petrol.
Hvala vsem avtorjem/icam fotografij ter vsem, ki ste sodelovali pri nastanku razstave ter ste podprli in še podpirate delovanje društva Urbani čebelar. Dobrodošli v naši družbi!