Od cveta na cvet. Svet čebel v oblikovanju

Do 5. septembra 2022 si lahko v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani ogledate razstavo Društva oblikovalcev Slovenije z naslovom Od cveta na cvet. Svet čebel v oblikovanju. V sklopu razstave je predstavljen izbor dosežkov s področja unikatnega oblikovanja z grafičnega in industrijskega področja, ki obravnavajo odnos med dizajnom in naravo, predvsem s čebelami.

Društvo Urbani čebelar se na tej razstavi predstavlja s Fakulteto za dizajn in sicer z rezultati sodelovanje pri zasnovi projketa Medena celica - čebelarjenje z zaprtimi osebami na Igu.

Celotno sporočilo DOS ob zasnovi razstave lahko preberete v nadaljevanju.

Od cveta na cvet. Svet čebel v oblikovanju

Društvo oblikovalcev Slovenije

Narava je popolna, kjer je vse med seboj povezano v skladno celoto. V njej vladajo red, enotnost in harmonija. Pa vendar, v trenutku ko umanjka delček te edinstvenosti, se ravnovesje lahko kaj hitro poruši. Zavedati se moramo, da prav nič ni samoumevno in da je prav vsak drobec, čeprav še tako neznaten, za celoto nadvse pomemben. Človeštvo je tisto, ki globalno vpliva na naravo in s svojimi odločitvami kroji usodo predvsem prihodnjim rodovom, ki bodo najbolj izkusili posledice napačnih odločitev, nepremišljenega ravnanja in našega pohlepa. Navkljub napredku tehnologije in znanosti, ki nam dajeta zavajajoč občutek pomembnosti, smo še vedno le fragment narave. Naš obstoj je popolnoma odvisen od dobro delujočih ekosistemov, ki imajo pomembno vlogo pri kroženju snovi, čiščenju zraka, vzdrževanju rodovitnosti prsti … S čezmernim poseganjem jih rušimo. V prizadevanju po nenehni gospodarski rasti vse prevečkrat pozabljamo, da imamo na Zemlji le omejene naravne vire. Če se ne bomo odrekli svojemu sebičnemu ravnanju, lahko popolnoma uničimo naravno ravnovesje in do skrajnosti sesujemo naravne zakonitosti, ki na našem planetu veljajo že na tisoče in tisoče let.

Danes se soočamo z vse večjo ogroženostjo nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, med njimi tudi medonosnih čebel ter ostalih opraševalcev, saj njihova številčnost in raznolikost upadata, tako da ponekod že opažamo nezadostno opraševanje. Tam, kjer se to stopnjuje do skrajne meje, je moral opraševanje rastlin prevzeti človek, ki ročno, s čopičem v rokah s cvetnim prahom oprašuje rastline. Ogrožajo jih zlasti podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov, različne bolezni in sevanja. Vse več vrstam grozi izumrtje, nekatere pa so že izumrle.

Biotska pestrost je ključnega pomena za ohranjanje raznovrstnosti narave. Ena pomembnejših povezav v naravi je sodelovanje med cvetlicami in opraševalci, saj rastlina mora biti oprašena, žuželke pa potrebujejo hrano. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 35 različnih vrst čmrljev in več kot 500 vrst drugih čebel. Oprašujejo pa tudi druge žuželke, med njimi so metulji, hrošči, muhe itd. Biotska pestrost, kot jo poznamo danes, je nastala v milijardah let razvoja življenja na Zemlji.

Uničevanje biotske raznovrstnosti v zadnjih stoletjih, odkar je človeška vrsta postala na planetu Zemlja dominantna, izrazito narašča. Vrste izumirajo tisočkrat hitreje, kot je bilo običajno v zemeljski zgodovini. V svetovnem merilu je v zadnjih 40 letih število vrst upadlo za več kot četrtino. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je temelj trajnostnega razvoja. Vrste so nenadomestljive. Vrsta, ki izumre, je

izgubljena za vse čase, z njo pa tudi vse lastnosti in povezave, ki so se izoblikovale v dolgem času njenega razvoja.

Svetovna populacija se povečuje hitreje od količine pridelane hrane. Raziskave kažejo, da bo treba leta 2050 nahraniti deset milijard prebivalcev, zato pospešeno iščejo nove vire hrane in modificirajo že obstoječe. Hitro upadanje števila opraševalcev v 21. stoletju je več kot skrb zbujajoče. Čas je, da se tega zavemo in si priznamo, kako zelo ključni so opraševalci za preživetje mnogih rastlin in živali, kako zelo so pomembni za človeštvo.

Razstava Društva oblikovalcev Slovenije želi predstaviti izbor dosežkov s področja unikatnega, grafičnega in industrijskega oblikovanja, ki se navezujejo na razmišljanje o pomenu povezanosti med oblikovanjem, človekom in naravo, predvsem v odnosu s čebelami. Koncept razstave je zamišljen kot vmesno polje med oblikovanjem in našo realnostjo, ki jo kot posamezniki doživljamo v današnjem prostoru in času, ko oblikovanje med drugim postaja pomemben element opozarjanja na spremembe okoli nas. S svojo sporočilnostjo je lahko prav oblikovanje ključen indikator, ki je zaradi svoje dvo- ali tridimenzionalne oblike bližje in razumljivejše posamezniku in zato učinkovitejše pri posredovanju svojega sporočila. Društvo oblikovalcev Slovenije odpira razmišljanje o sedanji vlogi oblikovanja, ki ima med drugim tudi družbeno angažirano noto, spodbuja kritično refleksijo njenega pomena in umeščanja v sodobno družbo ter s tem želi vsaj delno prispevati k boljši skupni prihodnosti.

Dr. Petra Bole

Svoja dela predstavljajo:

1. Andrej Milovanovič

V trinadstropni stavbi nekdanje osnovne šole v Višnji Gori, ki je bil v celoti obnovljen za potrebe Hiše kranjske čebele, so v mansardi objekta na tlorisni površini 270 m2 uredili hostel, sestavljen iz lesenih šesterokotnih bivalnih modulov. Dvanajst sob tvori povezano strukturo velikanskega satja z lastnimi vhodi. Med njimi so skriti družabni kotički, kjer je živahno kot v čebelnjaku. Posamezni moduli se piramidalno sestavljajo in prilagajajo volumnu prostora ter tvorijo celoto, ki zadošča za prenočitev 24 gostov. Dnevna svetloba vstopa v hostel skozi zastekljeno streho, ki nudi razgled na celotno Višnjo Goro in okolico.

2. Anka Štular

Planterino je pametno korito, ki s pomočjo elektronskih tipal in zalogovnika vode omogoča samostojno vrtnarjenje tudi povsem neizkušenim urbanim vrtnarjem. S pomočjo mobilne aplikacije postane Planterino tudi orodje, ki uporabnika vodi skozi prve korake in ga nato spodbuja k vse bolj samostojnemu vrtnarjenju. Idealna rešitev za svet, kjer postajajo samooskrba s hrano, življenje brez odpadkov in ničelni ogljični odtis vse večje vrednote. Planterino je namenjen gosto poseljenim urbanim okoljem, pa tudi šolam, domovom za ostarele ter drugim skupnostim, ki želijo ob učenju vrtnarjenja pridobivati nova znanja in se povezati z naravo.

3. Brina Fekonja

Naredi si panj/ DIY BeeHive je set za učenje o okolju in pomembnosti vloge opraševalcev. Vsebuje tudi navodila in orodje za izdelavo lastnega eksperimentalnega panja za čebele. Panj je prilagojen standardnim dimenzijam LR-nakladnega panja, izdelan je iz dvoslojnega kartona, pri čemer je uporabljeno preprosto orodje. Karton je impregniran s premazom iz voska in lanenega olja. Vse dele panja je po uporabi mogoče reciklirati, nekatere celo kompostirati.

4. Svet opraševalcev, Čebelarski muzej Radovljica, avtorji dr. Petra Bole, Ivan Esenko, dr. Andrej Šalehar

Knjiga Svet opraševalcev slikovito predstavlja in razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. V sodobnem času se zanimanje za čebele povečuje ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Vendar opraševalke niso samo medonosne čebele, nepogrešljive so tudi druge žuželke: čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov: tudi o teh v tej knjigi. Brez opraševalcev bi zemeljski kopenski ekosistemi ne obstajali v takšni obliki, kot jih poznamo danes.

Ohranjanje in varstvo okolja ter gospodarstvo mnogih območij našega planeta so bistveno odvisni od vsestranske množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. V nekaterih delih sveta pa za opraševanje rastlin ni več dovolj čebel ali drugih opraševalcev, zato je bil to vlogo prisiljen prevzeti človek, in to s cvetnim prahom in čopičem v rokah. Naša odgovornost pri njihovem ohranjanju je veliko večja kot kadar koli prej. Odgovore, zakaj se to dogaja in kaj lahko pri tem storimo, boste našli v predstavljeni monografiji.

5. Fakulteta za dizajn in Društvo urbani čebelar

Fakulteta za dizajn, Društvo Urbani čebelar in odprti oddelek Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana so na Igu postavili panje ter vanje naselili čebelje družine. Zaprte osebe, ki so se vključile v program čebelarjenja, se urijo v novi veščini čebelarjenja, ki jim bo pomagala pri  ponovni socializaciji. V okviru projekta so najprej študenti 3. letnika seminarja, smer Notranja oprema, pod mentorstvom prof. dr. Jasne Hrovatin in somentorstva Gorazda Trušnovca pripravili predloge za izvirno postavitev panjev na vrt.

Poslikave panjev so nato izvedli študenti 2. letnika, smer Vizualne komunikacije, pod mentorstvom asist. Nataše Šušteršič Plotajs. Vzorce so razvijali na osnovi analize etnološkega izročila, tematskih barvnih skal in stilizacij etnoloških motivov Helene Vurnik, soproge arhitekta Ivana Vurnika. Pomemben element oblikovanja poslikav je bilo tudi upoštevanje umeščenosti panjev v okolje ter sama izvedba, ki je bila izpeljana skupaj z zaporniki na lokaciji Ig. Projekt je potekal v okviru evropskega konzorcija FoodE. 

6. Huberto Široka

Kolekcija nakita Koda življenja s cvetnimi listi simbolično ponazarja opraševalce (čebele). Povezani tvorijo cvet. Listi imajo obliko DNK zapisa, dvojno vijačnico, ki v sebi nosi in predstavlja kodo življenja. To pomeni, da imajo vsa živa bitja skupen izvor – VSI SMO ENO. Krog, ki ga ponazarja cvet, pa simbolizira zemljo, neživo naravo. Istočasno pa krog predstavlja povezavo žive in nežive narave. Kajti samo ob sobivanju in spoštovanju žive in nežive narave bomo lahko skupaj dočakali JUTRIŠNJI DAN.

7. Jurij Dobrila

Zasnova skulpture That/Place vključuje več različnih med seboj povezanih elementov, ki skupaj tvorijo red, enotnost in harmonijo, podobno ureditvi in delovanju znotraj čebelje družine. Skozi subtilno teksturo ovoja avtor predstavlja način čutne in utelešene misli, razmišljanje o bivanju, mikroarhitekturah, ki gostijo in obenem ščitijo človeške misli kot skupek doživetij in čustev, ki morda nekoč odprejo celo Pandorino skrinjico. Kiparska tvorba vzpostavlja različne vrste razmerij, ki se kažejo kot sam vseobsegajoči objekt, objekt v razmerju s prostorom in subtilno razmerje med praznino in volumnom.

8. JKH identity

Kolekcija oblačil PK_022 črpa inspiracijo v ljudski umetnosti s poslikanih panjskih končnic, ki so značilne predvsem za našo deželo, a imajo danes  le še simbolen pomen. Tokrat pa njihovi motivi na oblačilih JKH identity, polnih barv in poletne lahkotnosti, opozarjajo na pomembnost ohranjanja kulturne dediščine ter za Slovenijo prepoznavnih simbolov in motivov. Liki iz zgodb panjskih končnic, naslikani v digitalni tehniki, so med seboj pomešani in skupaj tvorijo nove zgodbe, ki opazovalcu dopuščajo lastno interpretacijo. V vzorcu se prepleta pet motivov: boj za hlače, babji mlin, hudič brusi babi jezik, lovčev pogreb in kozlovska vprega, ki vleče voz s hudičem.

9. Kristina Drnovšek

Nakit iz serije Čebelice služi kot opomnik, kako nepogrešljive so le-te za naš obstoj ter kako pomembno je sožitje med človekom in čebelo. Čebelice so ročno oblikovane broške in ogrlice iz plemenitih kovin ter poldragih kamnov v različnih barvnih kombinacijah.

10. Martina Obid Mlakar

Travnik je prostor otroške igre in brenčanja čebel. Otrok nabira cvetlice in jih spleta v venec , čebela nabira s cvetov nektar. Mladostnik trga cvetne liste marjetice, da bi izvedel za ljubezensko srečo, in čebela oprašuje cvetlice. Oblikujejo se prve sledi dotikov sobivanja narave in človeka.

11. Medex d.o.o.

Podjetje Medex je ključno povezano s čebelami. Obstoj čebel kot opraševalk pa posredno pomeni tudi obstoj človeka. Zato je delovanje podjetja že desetletja trajnostno naravnano, pri čemer trajnost razumemo v najširšem smislu: kot ustvarjanje sveta, prijaznega čebelam in ljudem, ter enakopravnejšega in lepšega za vse, ne le za peščico. Vsaka sprememba pa se vedno začne pri posamezniku. Tukaj in zdaj. Zato na izbranih Medexovih izdelkih in drugih primernih komunikacijskih orodjih nagovarjamo z navdihujočimi sporočili. Da polepšamo dan. Da izvabimo nasmeh. Da spodbudimo spremembo.

12. Nataša Grandovec

Izdelka Panj in Panj II sta broška in zapestnica iz srebra in lesa. Predstavljata domovanje in aktivno življenje čebel. S svojo navidezno krhkostjo opozarjata na odnos človeka do narave in na pomembnost čebel za obstoj človeštva.

13. Sandra Kocjančič

Nakit Satje je nastajal kot plod meditativnih trenutkov, ko sem bila z mislimi pri svojem trikotniku, to je dedku in Plečniku ter čebelah, njuni skupni strasti. Arhitekturo nakita sem interpretirala skozi človeka in čebele, tandem, katerega izvedbo sem prepoznala kot velik arhitekturni dosežek. Krogi, ki sem jih uporabila v uhanu, ponazarjajo gradnjo satja, saj ga čebele gradijo v obliki krogov, ti pa se kasneje zaradi temperature spremenijo v šesterokotnike.

Kolofon

Razstava Društva oblikovalcev Slovenije, zanj Jurij Dobrila; koncept: dr. Petra Bole; grafično oblikovanje: Mojca Turk; fotografija: Ivan Esenko; lektura: Tončka Stanonik; podpora: Medex d.o.o.; tisk: Tiskarna Žbogar, avgust 2022.

Galerija – Spomeniškovarstveni center, Trg francoske revolucije 3, Ljubljana.

Prijazno vabljeni, razstava bo na ogled do 5. septembra 2022.