X
Išči
EN
17. 3. 2024
Nazaj Naprej

Franc Petrovčič: Nagovor ob jubileju društva

Spoštovani čebelarji, drage čebelarke, članice in člani, prijatelji, prijateljice in podporniki društva Urbani čebelar!

Slavnostni nagovor Franca Petrovčiča 14. 3. 2024 - Krakovski nasip v Ljubljani

Še ne tako dolgo nazaj je veljalo prepričanje, da čebelnjak in čebele spadajo na podeželje, nikakor pa ne v mesto, saj le kako bodo preživele v onesnaženem okolju; med, ki ga bodo nabirale v mestu, bo zagotovo oporečen, pa še meščane bodo čebele nadlegovale in popikale. Zdaj vemo, da nič od naštetega ne drži.

Urbano čebelarjenje je relativno mlad pojem, čeprav čebele v mesto niso prišle šele v tretjem tisočletju. V Ljubljani so drzni posamezniki čebelje panje postavljali na okenske police in balkone tudi že veliko prej.

Franc Petrovčič na terasi CD, foto: Luka Dakskobler

Če velja Pariz za zibelko sodobnega evropskega urbanega čebelarjenja, ki je dal navdih in zgled mnogim drugim mestom, velja za točko »prapoka« čebelarjenja v Ljubljani streha Cankarjevega doma. Lahko bi rekli, da se je tam rodila tudi ideja o ustanovitvi društva Urbani čebelar, ko sva z Gorazdom Trušnovcem, kot mentor in vajenec, naletela na številna vprašanja, izzive in težave.

Društvo je bilo ustanovljena februarja 2014 iz povsem praktičnih razlogov. Če mi dovolite nekaj dramatičnega momenta, bi rekel, da iz stiske in potrebe. Ali povedano drugače, ustanovljeno je bilo z namenom, da si lahko nesebično izmenjujemo izkušnje ter nasvete in prijeme, potrebne za to, da je sobivanje s čebelami v mestih prijetno in da je ta dejavnost trajnostno usmerjena.

Spremljava virtuoznega Original Kranjc benda

Deset let pozneje ima naše društvo okoli 60 članov, ki delujejo na področjih čebelarstva, apiturizma, okoljevarstva, kmetijstva, biotehnologije, kulture, arhitekture in oblikovanja, krajinske arhitekture in urejanja okolja v Ljubljani in širšem slovenskem prostoru. Naše članice in člani sicer opravljajo zelo različne poklice in dejavnosti; veseli nas, da s svojim članstvom znižujemo starostno povprečje slovenskih čebelarjev. Veliko nam pomeni, da so med našimi člani tudi posamezniki, ki sploh nimajo ali še nimajo čebeljih panjev, podpirajo pa urbano čebelarjenje in druge opraševalce v mestih.

Ne združujemo se samo okoli ideje in cilja pridobivanja medu v mestnem okolju. Zato smo v prvem desetletju delovanja realizirali tudi več knjižnih izdaj, organizirali vrsto predavanj in delavnic, izobraževanj in vodenih ogledov za splošno javnost, sodelovali smo pri različnih projektih promocije čebelarstva, naši člani so predstavili nekaj izjemnih, tudi nagrajenih, uporabnih rešitev s področja tehnologije čebelarjenja. Uspešno smo zaključili pilotni projekt Medena celica, za katerega smo pridobili tudi evropska sredstva, in ga tudi še nadaljujemo. Urbani čebelar je aktiven član in člen Čebelarske zveze Slovenije.

Izjemna torta naše članice Bojane Bovan Daković

"Več kot med" je naslov prvega knjižnega projekta društva Urbani čebelar in hkrati tudi moto celotnega našega delovanja.

Čeprav želimo videti in vedeti več kot zgolj kako pridelati čim več medu, naj vseeno povem, da ljubljanski urbani med in drugi čebelji pridelki s svojo kakovostjo posegajo po najvišjih nagradah na ocenjevanjih, pri čemer stalno spodbujamo ekološki pristop.

Mimogrede še podatek, znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča naj bi bilo okoli 800 čebeljih panjev, ki pa ne pripadajo vsi članom našega društva.

Plaketa MOL za društvo Urbani čebelar, 2020; foto: GT

S ponosom povem, da je društvo Urbani čebelar leta 2020 prejelo plaketo glavnega mesta Ljubljana, saj mu je, kot pravi utemeljitev, »ljubljansko urbano čebelarstvo uspelo s pomočjo partnerjev v samo nekaj letih postaviti na svetovni zemljevid«.

Prav tako smo v društvu s sodelovanjem z Mestno občino Ljubljana sprejeli smernice o urbanem čebelarjenju, ki priporočajo, da na enem mestu ni več kot deset panjev in da so lokacije oddaljene med seboj najmanj 400 metrov. Ta podatek navajam kot dokaz, da mora biti urbano čebelarstvo na določenem območju načrtovano skrbno, premišljeno in dolgoročno vzdržno.

Jubileju smo nazdravili s pivom, ki ga je Franc Petrovčič zvaril iz našega urbanega medu

Uspeh urbanega čebelarjenja ni odvisen samo od prizadevanj in delovanja članov društva, gre za sinergijo s številnimi drugimi deležniki. Na srečo so pomen in potencial naše dejavnosti prepoznala nekatera podjetja, ki so privolila, da se strehe njihovih poslovnih stavb spremenijo v stojišča za čebelje panje. Mestne oblasti in številni prebivalci kažejo naklonjenost prisotnosti čebel v mestu z zasaditvijo medovitih rastlin, in še bi lahko našteval.
Popularizacija v zadnjih letih ima sicer pozitivne plati pri ozaveščanju o skrbi za okolje, vendar je treba imeti v mislih tudi ravnovesje v naravi in navsezadnje dejstvo, da to ni dejavnost za vsakogar.

Na začetku drugega desetletja delovanja našega društva si želim, tako kot verjetno vsi slovenski čebelarji, bolj ugodne vremenske razmere, boljše in bogatejše paše in čim bolj zdravo kranjsko sivko.

Saj veste: za kilogram medu mora čebela obiskati 4 milijone cvetov in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta.

Gorazd Trušnovec, Petra Bole in Franc Petrovčič, foto: arhiv P.B.

Naj medi!

Urbani čebelar bo še naprej sledil latinskemu reku: Si sapis, sis apis – Če si želiš modrosti, bodi kot čebela.

Franc Petrovčič, ob jubileju društva Urbani čebelar, 14. marec 2024

foto: Tine Lisjak