Jeseni 2019 je v Semiču potekalo že 18. mednarodno ocenjevanje medu, na katerem se je odlično odrezal tudi urbani gozdni med: njegovo kakovost dokazuje zlato priznanje.

Senzorično ocenjevanje medu v Semiču ima pri nas najdaljšo tradicijo in mednarodni ugled. Kljub relativno slabi sezoni je ocenjevalna komisija, sestavljena iz preizkuševalcev medu z dolgoletnimi izkušnjami na ocenjevanjih v Sloveniji in tujini prejela 167 vzorcev medu, ki so prispeli iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Črne gore, ZDA in Nove Zelandije.

Anonimno laboratorijsko in senzorično ocenjevanje vzorcev; vir: brošura ČD Semič

Kot je v spremnem tekstu pojasnil predsednik ČD Semič g. Bojan Pavlin, se je slaba letina poznala predvsem pri akacijevem, lipovem medu, tudi cvetličnih je bilo manj, prispela sta le dva, sicer zelo dobro ocenjena vzorca ajdovega medu. Največ prispelih vzorcev pa je bilo gozdnih in kostanjevih.

V tej konkurenci je bil med anonimnimi vzorci tudi urbani gozdni med, analiza je pokazala 16,00 % vsebnost vlage in električno prevodnost 1,29 mS/cm, kar je ob organoleptični oceni in videzu medu prineslo letošnjemu ljubljanskemu medu zlato priznanje.

Zlato za urbani gozdni med letnika 2019

Naj spomnimo, leta 2018 je naš član Franc Petrovčič za svoj urbani cvetlični med na 56. sejmu Agra prejel zlato priznanje, tako da se lepo nizajo strokovni dokazi o vrhunski kakovosti mestnega medu.

V kategoriji gozdnih medov je bil sicer zmagovalec ocenjevanja v Semiču dr. Trajče Nikoloski, prejšnji predsednik čebelarskega društva Ljubljana-center s svojim gozdnim medom, pridelanim v okolici Borovnice na robu ljubljanske kotline. Njegov med je bil z najvišjo skupno oceno (31,27 točk) tudi absolutni zmagovalec oziroma šampion letošnjega ocenjevanja v Semiču.

Marjan Marolt, Gorazd Trušnovec, Trajče Nikoloski in Branko Obranovič na podelitvi

Član našega ČD Urbani čebelar Marjan Marolt je za svoj cvetlični med letos prejel sprebrno priznanje, podprvak v kategoriji hojev med pa je bil kolega Branko Obranovič iz Kočevja.

Predsednica ocenjevalne komisije izr. prof. dr. Jasna Bertoncelj je pojasnila, da kažejo skupna priznanja na odlično senzorično kakovost medu in na to, da čebelarji, ki pošiljajo med na ocenjevanje, znajo prepoznati sortni med. “Ne smemo pozabiti, da ocenjevanje medu ni le tekmovanje za najboljši med, marveč ima tako za sodelujoče čebelarje kot potrošnike, ki sledijo ocenjevanju, tudi izobraževalni pomen. Število doseženih priznanj kljub slabi čebelarski sezoni kaže na prizadevnost, odgovornost in dobro poučenost čebelarjev.”

Vsem letošnjim sonagrajencem iskrene čestitke!

Gorazd Trušnovec