Leto 2019 si bomo zapomnili kot eno najslabših glede medu – in eno najboljših glede urbanega čebelarjenja.

1. Uvrstitev na XXII Triennale di Milano

Glavni razstavni prostor v Milanu; foto: GT

Eden od vrhuncev našega leta se je zgodil že zgodaj spomladi – 1. marca 2019 je bila otvoritev ene najpomembnejših mednarodnih prireditev s področja oblikovanja in arhitekture, XXII Triennale di Milano z letošnjo temo Broken Nature: Design Takes on Human Survival. Na Trienalu so kot razstavljavci sodelovali tudi študenti in predavatelji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), ki so pod mentorstvom doc. dr. Barbare Predan z ramo ob rami z najboljšimi ustvarjalci na svetu predstavljali projekt “Misliti pogoje našega časa/Thinking the Conditions of Our Time”.

Interaktivni slovenski paviljon; foto: ALUO

Prijavljeni projekt ALUO je bil prepoznan kot eden najbolj kakovostnih in se je kot nacionalni, »Slovenski paviljon« predstavljal na najelitnejši lokaciji, v glavni stavbi Trienala. V paviljonu so se predstavljale iniciative, ki kažejo, da ima človek s svojimi dejanji ne le moč destrukcije, temveč tudi zmožnost regeneracije. Ima sposobnost ne le obnavljati, ampak vrniti naravi več, kot je od nje prejel. Da bi to dosegli, moramo spremeniti način življenja in delovanja, in v okviru te spremembe sta bila na Trienalu predstavljena tudi naše društvo Urbani čebelar s svojimi aktivnostmi ter iniciativa Najemi panj.

Prav ta projekt, Rent-a-Beehive, je bil s strani samega Trienala tudi izpostavljen kot eden od vrhuncev! Več na: https://www.triennale.org/

 

2. Izid knjige Markusa Imhoofa in Clausa-Petra Lieckfelda “Več kot med” 

Švicarski režiser in publicist Markus Imhoof je vzporedno s svojim odmevnim dokumentarnim filmom More Than Honey na temo življenja in preživetja čebel po svetu v soavtorstvu  nemškim novinarjem pripravljal tudi izdajo vrhunske istoimenske knjige. V letu 2019 nam je uspelo prevesti v slovenski jezik in izdati knjigo Več kot med v sozaložništvu z zavodom Medtem, s “premiero” knjige in odmevnim obiskom Markusa Imhoofa v Ljubljani pa smo urbani čebelarji s partnerji tudi obeležili Svetovni dan čebel 20. maja 2019.

Franc Šivic, Markus Imhoof in Gorazd Trušnovec na predstavitvi v Cankarjevem domu; foto: Mare Vaupotič/CD

V načrtu za prihodnost imamo ob ustrezni sponzorski podpori še nekaj zanimivih knjižnih projektov, predvsem prevodne narave, ki odpirajo čebelarske miselne horizonte in prinašajo nova znanja tudi širši bralski publiki. Knjiga Več kot med, ki na bralcu prijazen način prehaja meje poljudnega in strokovnega je na razpolago v knjigarniški mreži MK, nekaterih čebelarskih trgovinah in posameznih prodajnih mestih kot sta SEM ali knjigarna Kinodvor, seveda pa lahko knjigo še vedno preprosto naročite preko naše spletne strani in že naslednji dan bo pri vas doma!

 

3. Nadaljevalni tečaj nakladnega čebelarjenja

V 2019 smo uspešno izpeljali drugo sezono nadaljevalnega tečaja nakladnega čebelarjenja v sodelovanju z ing. Damirjem Lovrićem. Tečaj je namenjen vsem čebelarkam in čebelarjem, ki želijo izpopolniti svoje znanje, s poudarkom na tehnologiji nakladnega panja v njegovih različnih izvedbah (po smernicah dr. Gerharda Liebiga). Seveda pa je ne glede na tehnologijo ključno poznavanje biologije in odzivnosti čebelje družine skozi sezono … Predavanja na BIC in sprotni praktični prikazi na panjih urbanih čebelarjev na različnih lokacijah po Ljubljani so potekali ob popoldnevih dvakrat mesečno.

Strokovna prezentacija na terasi B&B hotela Ljubljana Park; foto: GT

Zaradi zanimanja bomo v letu 2020 predvidoma nadaljevali s tretjim letnikom nadaljevalnega tečaja nakladnega čebelarjenja, pri čemer bodo kot doslej imele/i prednost pri vpisu članice in člani društva Urbani čebelar. Poziv bo pravočasno objavljen na naših spletnih straneh in družabnih omrežjih.

 

4. Čebelji koridor in testiranje inovativne opreme 

Članice in člani ČD Urbani čebelar smo imeli v preteklih letih enkratno priložnost, da sodelujemo pri testiranju razvojnih faz inovativnega tehnološkega pripomočka, “čebeljega koridorja” za preprečevanje čebeljega ropa in vdora drugih žuželk v panj. Pripomoček je razvijal naš član Damir Škraban, ki sicer uspešno čebelari v parku Tivoli. V sezoni 2019 so njegove produkte preizkušali številni nemški čebelarji in o svojih vtisih poročali v obliki YouTube video posnetkov, ki si jih lahko ogledate tudi preko uradne spletne strani tega inovativnega izdelka www.cebeljikoridor.si.

Izdelek se je izkazal za veliko mednarodno uspešnico in je bil v nekem obdobju celo razprodan; najlažje se ga naroči preko navedene spletne strani, na razpolago pa je tudi v bolje založenih trgovinah s čebelarsko opremo.

V letu 2019 smo članice in člani društva sodelovali tudi pri testiranju že novega kosa tehnološko še naprednejše čebelarske opreme Damirja Škrabana, ki je v zaključni fazi razvoja, več o tem pa boste lahko izvedeli v kratkem v naših novicah.

 

5. Zlato priznanje za urbani (gozdni) med letnika 2019 

Jeseni 2019 je v Semiču potekalo že 18. mednarodno ocenjevanje medu, na katerem se je odlično odrezal tudi urbani gozdni med: njegovo kakovost dokazuje zlato priznanje. Analiza je pokazala 16,00 % vsebnost vlage in električno prevodnost 1,29 mS/cm, kar je ob organoleptični oceni in videzu medu prineslo letošnjemu ljubljanskemu medu zlato priznanje.

Naj spomnimo, leta 2018 je naš član Franc Petrovčič za svoj urbani cvetlični med na 56. sejmu Agra prejel zlato priznanje, tako da se lepo nizajo strokovni dokazi o vrhunski kakovosti mestnega medu. Več o sami nagradi in detajlih glede ocenjevanja pa na naši spletni strani.

 

6. Najlepša poštna znamka preteklega leta

Ob razglasitvi Svetovnega dne čebel s strani OZN decembra 2017 je društvo Urbani čebelar na iniciativo člana Tomislava Burnaća poslalo Pošti Slovenije predlog o izdaji posebne poštne znamke ob praznovanju 1. svetovnega dne čebel. Priložnostna znamka je v okviru praznovanj maja 2018 tudi izšla, skupaj z blokom, žigom prvega dne in ovitkom prvega dne.

Priložnostna poštna znamka ob razglasitvi Svetovnega dne čebel

Med vsemi rednimi in priložnostnimi znamkami, ki jih je bilo pred dvema letoma kar 60, je leta 2019 za najlepšo znamko po glasovanju filatelističnih navdušencev izbrana prav znamka Svetovni dan čebel. Več o projektu in tehničnih specifikacijah izdaje priložnostne poštne znamke “Svetovni dan čebel” lahko preberete na naši spletni strani.

 

7. Banka SKB osmo leto zapored najboljša slovenska banka

Revija Global Finance je objavila imena najboljših bank v letu 2019 v srednji in vzhodni Evropi. Zmagovalci letošnjih nagrad so tiste banke, ki so se skrbno posvetile potrebam svojih strank na zahtevnih trgih in dosegle boljše rezultate ter postavile dobre temelje za prihodnji uspeh. Banka SKB je od revije Global Finance prejela priznanje kot najboljša banka v letu 2019. SKB banka pa je tudi ponovno – v letu 2019 že osmič zapored (!), osvojila priznanje “Banka leta v Sloveniji“, ki jo podeljuje revija The Banker.

Vodstvo banke SKB z avtorjem in urednikom knjige maja 2019; foto: SKB

Banka SKB je tudi podpornik urbanega čebelarjenja; na strehi upravne stavbe v samem centru Ljubljane se nahaja šest nakladnih panjev, ki se s poslikavo poklanjajo tudi slovenski kulturni oziroma arhitekturni dediščini, leta 2019 pa smo iz njih že drugič točili sicer količinsko nekoliko skromnejši, a odličen mestni med. V letu 2019 je SKB banka podprla izdajo slovenskega prevoda knjige Več kot med, (so)avtor Markus Imhoof pa je ob letošnjem Svetovnem dnevu čebel tudi obiskal lokacijo.

Kot je nedavno sporočila nova uprava SKB banke tudi z novo strateško lastnico ostajajo zavezani projektom družbene odgovornosti in lokalnemu okolju ter podporniki urbanega čebelarstva in projektov, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Več o urbanem čebelarjenju na terasi SKB najdete na njihovi spletni strani.

 

8. Urbano čebelarstvo v knjigah

Urbano čebelarstvo si vedno bolj utira pot tudi v poljudne in strokovne knjige s področja, ki je neposredno povezano s čebelami, kot je bila to v letu 2018 izdana knjiga Svet čebel: o čebelah in čebelarstvu v Sloveniji renomiranega avtorja Ivana Esenka. Ta je urbanemu čebelarjenju v njej posvetil celo poglavje s čudovitimi fotografijami.

Lahko pa se znajde(mo) tudi v kakšni bolj nenavadni knjigi, kot je bila to v začetku 2019 predstavljena kuharska knjiga chefa Janeza Bratovža, ki poleg receptov botra slovenske haute cuisine predstavlja tudi izvor prvovrstnih lokalnih sestavin. Knjiga predstavlja slastno kulinarično popotovanje do Bratovževih dobaviteljev najboljših sestavin, ki navdihujejo njegovo kreativnost, predstavljeno skozi 40 mojstrskih receptov. V knjigi sta se tako znašla tudi predstavitev mestnega čebelarjenja ter pridobivanja urbanega medu in cvetnega prahu, ki ju JB redno uporablja v svoji mednarodno odmevni restavraciji v Plečnikovi stavbi na Miklošičevi.

JB-jev recept za jogurtovo strjenko z mandarininim sorbetom, biskvitom z belo čokolado in medeno omako

Bratovževa knjiga je posebnost v kulinarični literaturi, saj je vsak izvod knjige unikaten, namreč vsaka naslovnica je drugačna in ročno poslikana. Na voljo je v restavraciji JB, lahko jo naročite tudi preko njegove spletne strani. Knjiga, ki sta jo ključno sooblikovala svetovno priznana sodelavca, pisec Noah Charney in fotograf Matjaž Tančič, je s svojo izjemnostjo prepričala vrsto tujih in domačih strokovnih žirij, tako da je prejela že kar nekaj nagrad, med drugim prestižno Veliko nagrado SOF.

Še ena vrhunska JB-jeva sladica z urbanim cvetnim prahom in medom; foto: GT

Dobro leto je že na tržišču tudi monografska knjiga Čebela na cvetu in v svetu, ki je izšla pri založbi Slovenska matica in je nastala na podlagi desetletnega poglobljenega raziskovalnega dela članice SAZU ddr. Marije Stanonik. Delo govori o vlogi čebele v kulturi nasploh in še posebej v slovenski besedni umetnosti, eno celo poglavje pa je posvečeno urbanemu čebelarstvu v Sloveniji, tako da si ta dejavnost utira veljavo tudi v akademsko-raziskovalnih krogih.

 

9. Študentskemu projektu UrbanBee nagrada na 17. Mesecu oblikovanja 

Oktobra 2019 se je s podelitvijo nagrad slavnostno odprl festival 17. Mesec oblikovanja, ki je v Ljubljano privabil najbolj prodorne ustvarjalce iz 19 držav jugovzhodne Evrope. Podeljene so bile Big SEE Grand Prix nagrade za produktno oblikovanje in modo, slovenske nagrade za oblikovanje in nagrade Big SEE Vizionarjem, posebej pa so podelili tudi nagrade Perspektivni v modi, arhitekturi, produktnem in industrijskem oblikovanju.

Nagrado “Perspektivni” je prejela tudi ekipa študentk in študentov z različnih fakultet za delo v interdisciplinarnem projektu z naslovom Urbano čebelarstvo in izzivi v oblikovanju (UrbanBee). Projekt je tekel v letu 2019 na Fakulteti za dizajn, pridruženi članici Univerze na Primorskem pod vodstvom doc. dr. Damjane Celcar, v sodelovanju z zavodom za kulturo in naturo Medtem. Več o njihovih delih si lahko preberete na naši spletni strani ali na uradni strani Meseca oblikovanja, morda pa si jih bo mogoče ogledati tudi na priložnostni razstavi v letu 2020.

 

10. Ekonomska fakulteta v Ljubljani med svetovno elito na področju družbeno odgovornega ravnanja

Revija The Financial Times, vodilna avtoriteta na področju izbire in rangiranja najboljših poslovnih šol na svetu, je ljubljansko Ekonomsko fakulteto uvrstila med 20 elitnih poslovnih šol z visokim družbenim vplivom svojega delovanja oziroma trajnostno odgovornim ravnanjem. V to skupino so uvrščene mednarodno priznane šole s celega sveta, med drugim tudi Harvard Business School, University of California at Berkeley: Haas (ZDA), Stockholm School of Economics (Švedska), Dublin City University (Irska) in druge. Ista revija je Ekonomsko fakulteto v Ljubljani na lestvici “European Business Schoool Rankings 2018” uvrstila med 95 najboljših evropskih poslovnih šol, njihov program “Poslovodenje in organizacija” pa med 100 najboljših programov na svetu s področja “Master in Management”.

Pri reviji The Financial Times so glede družbene odgovornosti ocenjevali različne vidike delovanja, od trajnostno-vzdržne naravnanosti do etičnih in socialnih pristopov k poslovanju … Od spomladi leta 2019 sodelujemo z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani tudi na področju urbanega čebelarjenja z namenom ozaveščanja o pomenu čebel ter njihovi ključni vlogi za okolje in človeštvo. Mednarodnemu razredu na EF pa je bila pri predmetu Building Leadership Capacity podrobneje predstavljena tudi iniciativa Najemi panj.

Več na povezavi: http://efnet.si/

 

11. Zaključek razstave o zgodovini čebelarjenja v SEM

V Slovenskem etnografskem muzeju je bila do septembra 2019 na ogled velika pregledna razstava o zgodovinskem razvoju čebelarjenja z naslovom Kjer so čebele doma. Razstava, ki jo je kurirala Barbara Sosič ob soavtorstvu dr. Bojane Rogelj Škafar je vključevala informativni pogled od davnine do današnjega urbanega čebelarjenja, in se je zaključila z neposrednim video streamingom nakladnih panjev na robu vodnega parka Atlantis pod okriljem BTC čebelarjenja.

Razstava Kjer so čebele doma; foto: SEM

Pri razstavi je strokovno sodelovalo več čebelarskih poznavalcev iz društvenega kroga (Franc Šivic, Franc Petrovčič, Gorazd Trušnovec). V okviru razstave si je bilo mogoče ogledati nekatere inovativne projekte mestnih panjev študentk in študentov Fakultete za arhitekturo (na zgornji sliki desno), del razstavnega prostora pa je bil posvečen tudi izdelkom posebne projektne skupine Fakultete za dizajn UP oziroma kreativne prostorske instalacije pod naslovom Heksagon.

Samostojna razstava Heksagon je bila poleti 2019 na ogled tudi v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, več o tem pa si lahko preberete na naši spletni strani.

 

12. Vedno bolj obiskane urbanočebelarske lokacije

Ljubljanske mestne lokacije, na katerih so nameščeni čebelji panji, so vedno bolj priljubljena točka turistov in obiskovalcev z vsega sveta. S tem se je naše urbano čebelarstvo v letu 2019 še bolj povezalo s trendom rasti priljubljenosti apiturizma oziroma s čebelami in čebelarstvom povezanih potovanj.

Obisk skupine iz programa Erasmus na terasi CD; foto: Tanja Jerina Blagojević

Profil obiskovalcev je zelo raznolik, od turističnih delavcev, novinark in novinarjev, izobraževalnega kadra, okoljevarstvenikov, arhitektov in oblikovalcev, otrok in študentov, predvsem pa je med obiskovalci precej čebelark in čebelarjev, ki jih zanima ta “drugačen” pogled na to dejavnost … Pa tudi na samo Ljubljano, saj nekatere strehe in terase, ki jih je mogoče v tem okviru obiskati, ponujajo naravnost čudovite (enkratne in težko dostopne) mestne vedute.

Pišite nam (urbani.cebelar@gmail.com) in dogovorili se bomo za individualen, željam in pričakovani strokovni ravni prilagojen ogled ene ali večih lokacij pod vodstvom samih prakticirajočih mestnih čebelarjev, tak “paket” pa lahko poleg osnovne prezentacije vključuje tudi pogled v čebelji panj od znotraj, asistenco pri samem delu s čebelami in degustacijo različnih urbanih medov.

– – – – – – – – – – – – –

Naštevanje odmevnih urbanočebelarskih dogodkov v letu 2019 bi lahko še nadaljevali, vendar je dvanajst postaj ravno prav za obdobje enega leta. Pri tem bi nemara veljalo omeniti vsaj še to, da so lani z urbanim čebelarjenjem začeli tudi zaposleni na Evropskem računskem sodišču (ECA) v Luksemburgu, idejo za to pa so dobili ob panjih na strehi Računskega sodišča RS v Ljubljani – ozadje te zgodbe bomo razkrili v kratkem. Ali pa to, da je bila Mestna občina Ljubljana že peto leto zapored uvrščena med finalistke natečaja “čebelam najbolj prijazna občina” in je drugič prejela tudi nagrado kot najboljša v Sloveniji.

Skratka, če menite, da je naše delo kakovostno in pomembno za boljše in prijetnejše življenjsko okolje nas vseh, lahko pomagate tudi na individualni ravni z donacijo dela dohodnine (kar vas nič ne stane, nam pa veliko pomeni), lahko pa izrazite simbolično podporo delovanju tudi z včlanitvijo v društvo Urbani čebelar.

Za prihodnji razvoj čebelarstva v mestih imamo številne, mednarodno usmerjene ter interdisciplinarno naravnane načrte, pri čemer je njihova realizacija odvisna tudi od vaše naklonjenosti in podpore. Ves čas smo odprti za različne oblike sodelovanja pri projektih, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu bivanju v mestih, k večji biodiverziteti, ekološko usmerjenemu sobivanju in trajnostni naravnanosti ter plodnemu sožitju nature in kulture.

S čebelarskim pozdravom: Naj medi!

Gorazd Trušnovec