Danes obeležujemo stoletnico rojstva Josepha Beuysa (12. maj 1921 – 23. januar 1986), enega najbolj markantnih in vplivnih nemških umetnikov ter izvirnih premišljevalcev ustvarjalnosti 20. stoletja.

Poseben odtis je pustil na performativni umetnosti in t. im. happeningih. Združeval je ideje humanizma, socialne filozofije in antropozofije ter vprašanja celostnih umetnin. V svojih nastopih in instalacijah je večkrat uporabljal med ter čebelji vosek za skulpture in se pogosto skliceval na čebele, ki so za Beuysa prosto po Rudolfu Steinerju (ta avstrijski filozof, pedagog in umetnik je imel nanj velik vpliv) predstavljale idealno družbo topline in bratstva.

Črpalka za med na delovnem mestu FIU (Svobodne mednarodne Univerze) je znamenita Beuysova instalacija, ki je bila javnosti prvič predstavljena na Dokumenti 6 leta 1977 v muzejski stavbi Fridericanum v Kasslu. Tehnična ureditev je bila razporejena skozi več prostorov, skozi katere se je črpal med po sistemu bakrenih cevi. Sejna soba FIU je bila v neposredni bližini medene črpalke (ki obiskovalcem sicer ni bila dostopna iz neposredne bližine), je pa v njej Joseph Beuys vneto razpravljal z obiskovalci. Kot je povedal sam: “Samo ljudje v sobi, okoli katere teče medena arterija in v kateri je panj v valjanih cevnih navitjih z železnimi antenami, dokončajo celotno konstrukcijo.”

Joseph Beuys (1921-1986); foto: AP

Beuys je imel avgusta 1977 v okviru FIU tudi svoje znamenito predavanje “Vstop v živo bitje”. Med naj bi v svoji simboliki označeval običajen način življenja čebel in hkrati njihovo sposobnost preoblikovanja stanj. Beuys je videl med kot hrano, ki jo proizvajajo čebele in kot znanstveni pojav v smislu osnove teorije družbene plastike. V pogovoru, ki ga je Rheinische Bienenzeitung imel z njim leta 1975, je podrobneje razložil to povezavo: Ta proces ogrevanja, ki je posledica družbene dejavnosti, je mogoče prikazati v čebeljem organizmu. Beuys ga primerja z nadaljnjim razvojem v smislu socializma, vendar ne kot stanje, ki mora delovati brezhibno, ampak v smislu organizma, ki mora delovati celostno. “Ta koncept topline je povezan tudi s konceptom bratstva in medsebojnega sodelovanja in zato so socialisti čebelo prevzeli za simbol, saj se vse to dogaja v čebelnjaku – absolutna pripravljenost, da zavzamemo stališče in naredimo nekaj za druge.”

Joseph Beuys je bil resničen vizionar, ki je videl vprašanje ekologije neločljivo povezano s kritiko gospodarstva, usmerjenega k neomejeni rasti, njegovo celostno umetniško delovanje pa se močno povezuje z danes bolj kot kdajkoli aktualnimi koncepti kapitala, družbe, demokracije in svobode.

(Po različnih virih povzel G.T., več na MMC RTVSLO.)