Vabimo vas na razstavo Zorana Srdića Janežiča z naslovom “Mojzes ima rad čebele, čebele imajo rade Mojzesa”. Odprtje razstave bo v četrtek, 3. septembra 2015 ob 19. uri v Galeriji Veselov vrt, Komenskega 8, Ljubljana oziroma v prostorih Društva likovnih umetnikov Ljubljana.

 

Mojzes ima rad čebele, čebele imajo rade Mojzesa / Moses loves bees. Bees loves Moses
(iz spremnega besedila k razstavi)
Kaj imajo skupnega Mojzes in čebele? Mojzes je glede na Sveto pismo, Koran in Toro verski vodja, zakonodajalec in prerok. Čebele so žuželke, ki živijo v skupnosti, povezujejo jih kot simbol pridnih, delovnih, marljivih, organiziranih in neutrudnih delavk. Nekateri vidijo v čebelah združen kolektiven in individualni vidik, posvetnega in duhovnega. Klemen Aleksandrijski je npr. zapisal: Pojdi k čebeli, lenuh, poglej njena pota in postani moder! … Kajti čebela obdela cel travnik, da pride do kaplje medu. … Posnemajte razumnost čebel. …
V korelaciji z Mojzesom, bi lahko simbolično predstavljale čebele ljudstvo Izraelcev, ki ga je Mojzes iz Egipta povedel v obljubljeno deželo. Pri Zoranu Srdiću Janežiču pa Mojzes pooseblja očaka/matico, ki združuje pridne in marljive umetnike/ice v zvezo.
Zoran Srdić Janežič odpira vprašanja o odnosu Mojzesa do svojih čebel in obratno, torej kakšen položaj zaseda umetnik znotraj matičnih institucij in na splošno v družbi.

ZSJ-mojzes2

Mojzesove glave, ki so na klopci razporejene po vrtu, so v naravni velikosti izdelane po zgledu Michelangelovega marmornega kipa Mojzesa, iz cerkve San Pietro in Vincoli v Rimu. Čebele kot umetnice/ki, bodo skupaj z urbanim čebelarjem Gorazdom Trušnovcem, ustvarile slike/odtise iz naravnih materialov. Klopce kot prostor za kontemplacijo, počitek, simbolno ponazarjajo vmesni prostor med aktivnim in pasivnim delovanjem umetniškega dela in prostora, ki ga obdaja. Zoran Srdić Janežič bo z umeščanjem v odprt javni prostor, gradil na relaciji gledalec – objekt, ki ne bo postavljen izolirano, ampak se bo od posameznega elementa k celoti integriral v naravni prostor.

Zoran Srdić Janežič nadaljuje kiparsko narativo, ki je tokrat umeščena v zunanji javni prostor. Ne gre zgolj za klasično kiparstvo, kjer je poudarek na občutenju materialnosti, kjer vključuje različne medije, material mu tokrat služi bolj kot sredstvo za razvijanje ideje/vsebine umetniškega dela. Fascinacija nad materiali in postopki, ki so pri njegovem delu velikokrat prisotni, so umaknjeni v intimni proces umetnik-objekt. Medtem, ko je gledalec soočen z zaključenim delom, ki gradi na implicitni interpretaciji. Mojzesa in čebele, umetnik postavlja v kontekst, ki v opazovalcu vzbuja preizpraševanje korelacijskega odnosa. Zamenjave vlog so v vsakdanjiku tako obsežne in samoumevne, da jih niti ne preuprašujemo več, tu pa jih zagledamo v povsem drugi luči, zato smo prisiljeni ponovno ovrednotiti njihov pomen in pojavnost.

Zoran Srdič Janežič razmišljanja o gnusu, Drugem spolu, razmerju med naravo in kulturo, čistim in nečistim telesom, mislijo in idejo, ki je izpostavljav v svojih starejših projektih prenaša na vprašanje odnosa med subjekti. Gre za razmišljanje o umetnosti in njeni vlogi v družbi, poziciji umetnika v današnji družbi, relaciji med umetnikom in umetniškim sistemom.

Jadranka Plut

ZSJ-mojzes3

Zoran Srdić Janežič (1974), je akademski kipar, vizualni umetnik in izdelovalec lutk, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Deluje na področju sodobne umetnosti: performansa, kiparstva, videa, risbe, grafike in knjige umetnika (artist book). V svojem delu uporablja humor, da poudari nevralgične točke sodobne družbe, v pretežnem delu svojega kiparstva pa uporablja tradicionalne kiparske materiale na netradicionalen način ali obratno. Je avtor preko 18 samostojnih in številnih skupinskih razstav.

Koproducent: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag

Zahvala: Gorazd Trušnovec, društvo Urbani čebelar; Atelje Mali

Izvedbo razstave so omogočili Mestna občina Ljubljana, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov in Društvo Visart.

 

Vir: programski list razstave