Vitamini in minerali so nujni za zdravo in pravilno delovanje našega organizma, čeprav jih organizem potrebuje v majhnih količinah. Pogosto se pojavlja vprašanje o vitaminih in mineralih v medu.

Vitamini v telesu sodelujejo pri številnih procesih, kot npr. pri obnavljanju kože, skrbijo za pravilno delovanje živcev, možganov, imunskega sistema, nekateri pa celice varujejo tudi pred prostimi radikali. Naše telo jih večinoma ne more sintetizirati samo, zato jih moramo zaužiti s prehrano. Vitamine delimo na topne v maščobi (A, D, E in K) in topne v vodi (B in C).

Minerali so pomembni za izgradnjo kosti in zobovja, za prenos živčnih in mišičnih kontrakcij, pri tvorbi rdečih krvničk, pri uravnavanju srčnega ritma, jod je gradbeni element ščitničnih hormonov itd. Delimo jih na makroelemente – natrij (Na), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), klor (Cl), fosfor (P) in žveplo (S), ter na mikroelemente – železo (Fe), jod (I), baker (Cu), cink (Zn), kobalt (Co), krom (Cr), selen (Se), fluor (F), mangan (Mn), molibden (Mo).

Med povečini vsebuje sladkorje, v manjši meri pa tudi druge snovi, med njimi vitamine in minerale.

Minerali v medu

Med vsebuje od 0,02 do 1,03 % mineralov. Temni medovi imajo več mineralov kot svetlejši in tudi višjo električno prevodnost, ki je odvisna predvsem od vsebnosti mineralov. Vsebnost mineralov in tako električna prevodnost je v tesni povezavi z vrsto medu. Električna prevodnost akacijevega medu pridelanega v Sloveniji je od 0,114 mS/cm do 0,294 mS/cm, oljne ogrščice  od 0,331 do 0,463 mS/cm, cvetličnega od 0,191 do 0,838 mS/cm, gozdnega od 0,807 do 1,846 mS/cm, smrekovega od 0,915 do 1,604 mS/cm, lipovega od 0,55 -1,022 mS/cm, hojevega 0,89-1,57 mS/cm in kostanjevega 0,805-2,32 mS/cm.

V medu so prisotni kalij (K), železo (Fe), kalcij (Ca), klorid (Cl), mangan (Mn), baker (Cu), fosfor (P), žveplo (S), silicij (Si), natrij (Na), bor (B). Ne glede na vrsto medu je v medu največ K, sledijo Ca, Na in B. K predstavlja med 70 in 90 % vseh mineralov v medu. Če odštejemo štiri najbolj pogoste elemente (K, Ca, Na in B), ostali predstavljajo manj kot 1 % glede na skupno količino. Največ mineralov je v hojevem medu, sledijo kostanjev, cvetlični, lipov, med oljne ogrščice, regratov in nazadnje akacijev med. Tudi v medu slovenskega porekla je največ K, sledijo Cl, S in Ca, ostalih elementov je malo. V kostanjevem medu je več Mn, največ Fe ima hojev med.

Sestava mineralov in elemetov v sledeh lahko kaže na onesnaženje okolja in je pomembna za dokazovanje geografskega porekla medu, saj so minerali stabilni in lahko preko prsti prehajajo v medovite rastline. Minerali in elementi v sledeh lahko pridejo v med preko tal in nektarja ali pa preko prahu ali aerosola v nektar, ali v mano na listih ter neposredno preko čebel.

Vitamini v medu

V manjši meri vsebuje med tudi nekaj vitaminov, od tega največ vitaminov B, ki izvirajo iz pelodnih zrnc. Našli so tiamin (B1), riboflavin (B2), nikotinsko kislino (B3), pantotensko kislino (B5), piridoksin (B6), biotin (B8 ali H) in folno kislino (B9). V skoraj vseh vrstah medov je prisoten tudi vitamin C. Vitamini v medu so obstojni zaradi nizkega pH medu. Če med filtriramo in odstranimo pelodna zrnca, zmanjšamo vsebnost vitaminov v medu. Vsebnost vitaminov v hrani se zmanjša s staranjem, shranjevanjem in predelavo hrane.

Antioksidativne lastnosti medu

Med vsebuje tudi fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Vsebnost teh sestavin variira glede na botanično in geografsko poreklo medu. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi medovi.

Zaključek

Kljub temu, da med povečini sestavljajo sladkorji, pa mu ravno opisane sestavine dajejo dragocenost in prinašajo mnogo prednosti v primerjavi s sladkorjem, zato lahko v vsakdanji prehrani sladkor skoraj v celoti nadomestimo z medom. Začnemo lahko s sladkanjem jutranje kave.

Viri
Bontempo L., Camin F., Ziller L., Perini M., Nicolimo G., Larcher R. 2017. Isotopic and elemental composition of selected types of Italian Honey. Measurement, 98: 283-289
Doner L. W., White J. W. Jr. 1977. 13C/12C ratio is relatively uniform among honeys. Science, 197: 891-892
Korošec M., Bertoncelj J., Pereyra Gonzales A., Kropf U., Golob U., Golob T. 2009. Monosaccharides and oligosaccharides in four types of Slovenian honey. Acta Alimentaria, 38, 4: 459-469
Korošec M., Kandolf Borovšak A., Božič J., Bertoncelj J., Justinek J., Lilek N. Jurc M. 2016. Končno poročilo projekta Karakterizacija slovenskega medu v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014-2016 (Uradni list RS, 6/14). Čebelarska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta: 62 str.
White J.W., Jr., Rudyj O. N. 1978 a. The protein content of honey. Journal of apicultural Research, 17, 49: 234-238
White, J. W. Jr. 1978. Honey. Advances in food research, 24: 287-374.

 

Andreja Kandolf B., svetovalka za zagotavljanje varne hrane

 

Povezava: http://www.czs.si/