Predstavljamo najstarejšega člana društva Urbani čebelar, veterana slovenske kinematografije Ljuba Struno.

Ljubo Struna (1930) danes skrbi za štiri čebelje družine v ljubljanskih Murglah, s čebelarstvom pa se je začel ukvarjati daljnega leta 1938. V to plemenito dejavnost ga je vpeljal oče Alojzij Struna, ki mu je bil vzornik, čebelarski učitelj ter prejemnik več čebelarskih priznanj in odlikovanj. Oče je že leta 1926 začel ljubiteljsko čebelariti v Mariboru. Od otroštva je bil Ljubo njegov pomočnik in je po njegovi smrti leta 1978 nadaljeval z družinsko čebelarsko dejavnostjo, leta 1983 pa čebele iz Maribora preselil na Borovnico in se včlanil v ČD Borovnica, kjer je skozi leta opravljal različne zadolžitve, od tajnika, podpredsednika do predsednika.

Čebelnjak, vnukov panj in opazovalnik v vrtu z medovitimi rastlinami

Čebelnjak, vnukov panj in opazovalnik v vrtu z medovitimi rastlinami

Ljubo Struna je pomemben sopotnik slovenske kinematografije in izjemno luciden pričevalec njene zgodovine, saj je kot direktor filma oziroma producent pomembno prispevel k njenemu razvoju. Začetek njegove poklicne poti, na kateri je opravljal dela od organizatorja, pomočnika direktorja fotografa, asistenta kamere in snemalca pravzaprav sovpada z začetkom slovenske povojne filmske produkcije, saj se ji je pridružil že leta 1948. Za svoj prispevek k slovenskemu filmu je leta 2011 prejel najvišjo stanovsko nagrado, Badjurovo priznanje za življenjsko delo. Bil je skratka eden od pionirjev, ki so prispeveli k razcvetu koprodukcij v klasičnem obdobju domačega filma ter odpiral vrata slovenski kinematografiji v svet.

Ljubo Struna kot Badjurov nagrajenec

Ljubo Struna kot Badjurov nagrajenec leta 2011

Veščini filmske produkcije in čebelarstva je Ljubo Struna združil v nizu filmov. Leta 1984 je realiziral šolski film o čebelarstvu v režiji Slavka Hrena, ki je obšel čebelarska društva in šolske krožke po Sloveniji. Sodeloval je pri filmu Poslikane panjske končnice (1989, režija Boris Višnovec), ki je prestopil meje Slovenije in Evrope – Ljubo Struna ga je na lastne stroške prevedel v angleščino in nemščino ter poskrbel, da je bil kot darilo izročen konzularnim predstavništvom v Ženevi, Društvu slovenskih izseljencev v San Franciscu in Buenos Airesu, predvajale pa so ga tudi tuje televizije (npr. tajvanska leta 2000). Sodeloval je pri razstavi »Der Mensch und die Biene – Človek in čebela« na Dunaju. Organizacija je potekala na vladni ravni med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo, krstna projekcija filma o panjskih končnicah pa je bila prav na tej odmevni razstavi. Prav tako je sodeloval na razstavi »Bunte Bilder am Bienenhaus – Poslikane panjske končnice« v Münchnu (1991), ki je bila organizirana na ministrski ravni med Nemčijo in Slovenijo. V tem kontekstu je Ljubo Struna sodeloval na mednarodnem simpoziju v Münchnu 22. maja 1991 na temo filma Poslikane panjske končnice.

Pri pripravi satnih osnov

Priprava satnih osnov

Na 38. Svetovnem kongresu čebelarjev v Ljubljani Apimondia 2003 je bil Ljubo Struna član organizacijskega odbora, predsednik pododbora za spominke in predsednik žirije za izbor in nagrado čebelarskih filmov, ki so bili prijavljeni za predvajanje na kongresu. Pri Pošti Slovenije je uredil izdajo spominske ilustrirane dopisnice in priložnostni poštni žig Apimondia 2003. Sodeloval je tudi pri organizacij in strokovnem vodenju mednarodne skupine udeležencev kongresa. Za svoje delo v organizacijskem odboru Apimondie, ki je potekalo med letoma 1998 in 2003 je Ljubo Struna s strani ČZS prejel Priznanje za zasluge pri razvoju čebelarstva, ves svoj honorar oziroma nadomestilo za stroške pa je odstopil v korist ČD Borovnica, ki je imelo finančne težave pri obnovi šolskega čebelnjaka.

Iz osebnega arhiva

Iz osebnega arhiva

Delo v ČD Borovnica je Ljubo Struna beležil in promoviral s prispevki v medijih, ob praznovanju 90-letnice društva pripravil scenarij proslave, jo režiral in posnel, ob stoletnici društva pa evidentiral in poslikal vse čebelnjake v Borovnici. Ob tej priliki ga je društvo odlikovalo s Priznanjem Antona Janše II. stopnje. Ob 110-letnici ustanovitve ČD Borovnica in osebnem jubileju (85-letnici) je Ljubu Struni društvo leta 2015 podelilo listino Priznanje in zahvalo za ohranjanje čebelarske tradicije.

Iz fotoevidence čebelnjakov v Borovnici

Iz fotoevidence čebelnjakov, ki jo je pripravil Ljubo Struna

Leta 2008 je Ljubo Struna iz zdravstvenih razlogov zaključil s čebelarjenjem na Borovnici. Pridobil je novega čebelarja-začetnika ter mu podaril čebele, vso čebelarsko opremo in nekaj čebelarske literature, lesen čebelnjak iz brun pa je podaril sedanjemu predsedniku ČD Borovnica, Tonetu Palčiču. Čebelarski »vajenec« Ljuba Strune je tudi formalno opravil začetna čebelarska izobraževanja in danes prizadevno in uspešno čebelari sam.

Pred svojim starim čebelnjakom

Pred svojim starim čebelnjakom v Borovnici z bratom Marijanom

Ljubo Struna je s pomočjo soproge Marije v čebelarska opravila uvajal tudi svoje družinske člane, ves čas pa svoje potomce in druge otroke spodbuja za čebelarsko dejavnost in jih skozi prakso in literaturo uči o pomenu čebel za naše življenje. Danes je Ljubo Struna »urbani čebelar« in aktiven član našega društva, v katerega je vpeljal tudi svoja vnuka.

Ljubo Struna svoje vnuke vzgaja v mlade urbane čebelarje

Ljubo Struna svoje vnuke vzgaja v mlade urbane čebelarje

Ob osebnem prazniku v marcu 2016 mu želimo še na mnoga medena leta!

 

Gorazd Trušnovec, foto: G.T. in osebni arhiv L.S.