»Praviloma bi morali imenovati umetnost le proizvodnjo s svobodo, se pravi, s samovoljo, ki utemeljuje svoja dejanja na umu. Produktu čebel (pravilno zgrajeno satovje) ljudje sicer radi rečejo umetniško delo, vendar pa se to dogaja le zaradi analogije z umetnostjo. Brž ko namreč pomislimo na to, da čebele svojega dela ne utemeljujejo na lastnem umnem premisleku, tudi rečemo, da gre za produkt njihove narave (instinkta), kot umetnost pa pripisujemo ta produkt edino njihovemu Stvarniku.«

In pozneje:

»Sicer pa vidimo verjetno umetnost v vsaki stvari, ki je taka, da je morala biti pred njeno dejanskostjo predstava o njej v njenem vzroku (kar velja celo za čebele), ne da bi lahko ta vzrok mislil učinek. Če pa nekaj enostavno imenujemo umetniško delo zato, da bi ga razločili od naravnega učinka, razumemo s tem vselej delo človeka.«

 

Izbrana odlomka sta iz tretje Kantove Kritike, Kritike razsodne moči (v slovenski izdaji ZRC SAZU, 1999, se nahajata na str. 143).

 

M.B. pa dodaja: Na pridelovanje medu in satovja je mogoče gledatu tudi širokogrudneje. Tako kot ko rečemo, da je prvak formule 1 Hamilton, s čimer mislimo hibrid motorja/voznika/pnevmatik/itd., lahko tudi na med/satovje gledamo kot produkt človeka/čebel/tehnike/itd.