Težko pričakovana razglasitev Svetovnega dne čebel in prvo praznovanje, ki ga bomo obeležili in praznovali letos 20. maja,  navdajata z velikim veseljem. Svetovni dan čebel pa nas obenem tudi opominja in nalaga odgovornost do čebel in ostalih opraševalcev.

Ti so zelo občutljivi na spremembe v ekosistemu in jih zato upravičeno imenujemo indikator čistega okolja. Zavedati se moramo, da smo ravno ljudje tisti, ki s svojim obstojem in delovanjem lahko poskrbimo, da bodo čebele in ostali opraševalci še naprej opravljali svoje osnovno poslanstvo, opraševanje rastlin. Predvsem je naša naloga, da vsak posameznik po svojih močeh prispeva k ohranjanju okolja in s tem tudi našim zanamcem zagotovi pogoje za življenje. Ne smemo dopustiti, da nas naš notranji pohlep žene v nepremišljena dejanja, ki dolgoročno ogrožajo živalske vrste. Verjetno se niti ne zavedamo, da s takšnimi dejanji ogrožamo tudi sebe. A kako lahko vsak od nas prispeva in k ohranjanju okolja? Ste že slišali za znameniti rek Dalai Lame: »Če mislite, da ste premajhni, da bi lahko kaj spremenili, poskusite zaspati s komarjem v sobi«. Zato šteje vsako dejanje in v nadaljevanju navajamo nekaj konkretnih predlogov.

Kako lahko vsi skupaj pomagamo?

Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele.

Dan odprtih vrat vrtnarstva Trajnice Carniola; foto: Gorazd Trušnovec, 2014

Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah?

Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos.

Seznam medovitih rastlin lahko najdete tudi na spletni strani društva Urbani čebelar.

Dalije in sivke septembra; foto: Gorazd Trušnovec

Ureditev okolice z medovitimi rastlinami

Najbolje je grede oblikovati po robovih parcel in objektov in ne na sredini zelenic. To je eno od pravil vrtnarskega oblikovanja. Posebej urejen videz dosežemo tudi z ureditvijo roba grede, tako da ločimo samo gredo z robom od zelenice. Če bomo sadili povečini domače avtohtone medovite rastline posebnih zahtev glede priprave tal ni, v kolikor pa bomo posadili kaj drugega, je smiselno pri sajenju posamezne zahteve upoštevati, saj bo kasneje sama rastlina bolje uspevala. Možnosti kombinacij je neskončno, prav tako glede pestrosti sort rastlin, ki so danes na voljo v vrtnarijah in vrtnih centrih. Tisti, ki imajo na voljo zasaditi večje površine, se bodo pa samega sajenja lotili drugače, saj tam ni smiselno delati gred ampak rastline posaditi v skupine in po več skupaj. Vizualni efekt je vedno večji, ne glede na to kar sadimo, če sadimo v skupine. Izogibajmo se sajenju počez in vse mešano. Vzdrževanje takšnega vrta je potem bistveno zahtevnejše. Pri sajenju dreves le tem vedno dodamo oporo, vse ostalo pa po sajenju dobro zalijemo. Za ureditev vrta se lahko odločimo tudi kasneje v letu, saj je danes možno dobiti rastline, vzgojene v loncih, kar omogoča, da jih lahko kadarkoli (najbolje spomladi ali jeseni) predsadimo. Z malo volje in improvizacije se da z medovitimi rastlinami okolico svojega bivanja spremeniti v pravcati medeni park, ki bo čebelam v korist in čebelarju v ponos.

Medovita drevesa za novorojence

V nekaterih lokalnih skupnostih so se že pridružili pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da se vsakemu novorojenčku podari avtohtono medovito sadiko drevesa, ki bo rastlo skupaj z otrokom in poleg tega tudi čebelicam in ostalih živalim nudilo hrano in zatočišče.

 

Vir: ČZS (Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj)

 

p.s. Vsi, ki bi želeli gratis prejeti seme “čebeljega drevesa” evodije (Tetradium daniellii), lahko pošljete kuverto z nalepljeno znamko in svojim naslovom na naše društvo (Društvo Urbani čebelar, Podmilščakova 44, 1000 Ljubljana) in poskrbeli bomo, da dobite nekaj semena za to čebelam v brezpašnem poletnem obdobju sila koristno drevo!