Na južni fasadi Fakultete za arhitekturo v Ljubljani od letošnjega poletja domuje čebelja družina, naseljena v panju inventivne oblike.

“Upravičeno so rekli: ‘kjer so vaši zakladi, tam je tudi vaše srce’; naš zaklad je tam, kjer so panji našega spoznanja. Mi smo vedno na poti k njim, kot rojene krilatce in medobere duha nas pravzaprav od srca skrbi samo eno – nekaj ‘prinesti domov’.” – Friedrich Nietzsche, H genealogiji morale

 

Kot smo že pisali, je na FA v letu 2016 potekala tudi delavnica razvoja inovativnih urbanih panjev v seminarju prof. mag. Tadeja Glažarja. Štirje projekti so bili uspešno razviti do idejnih načrtov in modelov, ki si jih lahko ogledate na povezavi v prispevku o omenjeni delavnici.

 

Prototip projekta Panj Urbanj; foto: GT

Študent Jan Krek je za svoj projekt “Panj Urbanj” izdelal tudi prototip, spomladi leta 2017 pa je bil na tej osnovi narejen prvi panj in naseljen s čebeljim rojem, za katerega je poskrbel čebelar Uroš Kovač. Panji so bili mizarsko izdelani iz lepljenega smrekovega lesa.

Za koncept Krekovega projekta bi lahko rekli, da izhaja iz tradicionalnega slovenskega “kranjiča”, nadgrajenega z listovno tehnologijo. Na kranjiča namreč spominja z volumenskim obsegom ene enote, ki ima v njegovi izvedbi namesto kvadra izvirno obliko prizme, te prizme pa je mogoče v skladu z razvojem čebelje družine medsebojno zlahka sestavljati v večjo panjsko celoto. Skratka, panj je mogoče uporabiti na dva načina, kot sestavljeno enoto za gospodarske družine z ločenimi deli za plodišče in medišče, ter kot posamezno enoto v smislu “obešalnega panja” za rezervne družine in manjše roje.

 

Štud. Jan Krek z naseljeno panjsko enoto; foto: GT

Sodobna tehnologija čebelarjenja uporablja listovno tehnologijo premičnega satja, ki je zahtevana in predpisana tudi z veterinarskega stališča (zaradi pregledovanja čebelje družine in upravljanja z njo), tako da so bili za ta namen razviti in izdelani tudi enakostranični trikotni satniki (stranica trikotnika meri 26,6 cm) z estetsko izvedenimi kotnimi distančniki, ki zagotavljajo ustrezen “bee space” ulic znotraj panja. Satniki tako ustrezajo tudi praktičnemu pričakovanju modularnosti za menjavo, premeščanje itd. Zaenkrat je naseljena čebelja družina zgradila satje brez vloženih satnih osnov, možno pa je satnike tudi zvrtati, ožičiti in vanje vložiti predizdelane voščene satnice.

 

Notranjost panja z naseljeno čebeljo družin; foto: GT

Zaradi zagotavljanja prezračevanja med transportom in nameščanjem panja na fasadno ogrodje je bila pod zgornjo, zgolj priprto stranico, čebelja družina prekrita z mrežo. (Ohranitev te mreže v neki lahko snemljivi obliki bi bila nemara smiselna tudi zaradi hitrega pregledovanja čebelje družine brez poseganja med same satnike in brez potrebe po čebelarski opremi oz. zaščiti).

V enem panju je predviden prostor za dvanajst satnikov; iz enega od njih bi bilo eventuelno mogoče izdelati tudi satni pitalnik za zagotavljanje zalog hrane v brezpašnem obdobju.

 

Panj med nameščanjem; foto: GT

Predvideno izletišče panja je na spodnji zunanji strani, kar čebelam zagotavlja “streho” pri pristajanju in izletavanju, hkrati pa gre za simulacijo organske izletne odprtine v drevesnem deblu. Volumen posameznega panja je nekako ustrezen obsegu “rezervne” čebelje družine, ki bi v eni taki enoti morala tudi uspešno prezimiti; ob hitrem spomladanskem razvoju družin pa bi bilo nujno panju pridružiti dodatne naklade, s čimer se idejna zasnova panja približuje logiki nakladne tehnologije.

 

Render sistema nakladnega panja

Nakladni tehniki približuje panj predvsem dejstvo, da se obseg prostora zlahka prilagaja potrebam čebelje družine. V primeru, da imamo na svoji terasi, balkonu ali fasadi nameščeno zgolj posamezno enoto, pa se praviloma dela s čebeljo družino od zgoraj (čeprav je možno tudi to zlahka prilagoditi, kot kaže renderirana ilustracija, in s sati upravljati horizontalno, oziroma od strani). Naklade so razporejene izmenično, tako da se popolnoma prilegajo ena drugi. Prednost tega inventivnega sistema je v tem, da je mogoče posamezne – sicer snemljive – naklade pregledovati tako, da sploh ne zmotimo čebel v drugih nakladah, oziroma da se pri tem izognemo dvigovanju in prenašanju teže celotne naklade.

 

Detajl nosilca oz. vodila; foto: GT

Montaža panja je izredno preprosta, saj je načeloma potrebno samo privijačenje nosilca oziroma vodila, v katerega se potisne na panj pričvrščeno trapezoidno letev. (Zaradi nezanesljivosti lesa pri večjih obtežitvah oziroma nezadostnega volumna pri strižnih silah bi bilo sicer v prihodnje nemara smiselno razmisliti o trajnejši kovinski ojačitvi ali celotni izvedbi tega nosilca.) Enaka letev kot služi za obešanje oziroma nameščanje panja je simetrično na drugi strani ročaj za odpiranje preglednega pokrova oziroma strehe panjiča.

 

Pogled od zgoraj na nameščen panj; foto: GT

Združevanje panjev oziroma širjenja prostora družini je možno ob odstranitvi (snemljive) zgornje stranice, pri čemer je mogoča tudi preprosta namestitev vmesne matične rešetke oziroma vstavitev ustreznega distančnika za satnike.

 

Pogled od strani; foto: GT

V primeru, da je predvideno gospodarno delo z večjimi družinami, zahteva panjski sistem zaradi obremenitve dodatne nosilce oz. podstavke za namestitev, sicer pa so lahko te združene enote samostoječe (dasiravno je priporočljiva dodatna streha, razmislek pa je že potekal tudi o dodatni izolaciji celotnega “kompleksa”, izvedeni iz ekološke industrijske konoplje). Posamezen panj pa je lahko diskretno nameščen na zunanjo stran fasade, ki jo prekriva napušč, ali npr. pod okensko polico, in na splošno ne zahteva veliko prostora ne za namestitev ne za delo z njim. Tudi satniki so relativno majhni in s tem tudi polni medu ne prinesejo velike teže za dvigovanje in prenašanje.

 

Satnik, panj in Trnovska cerkev; foto: GT

 

Nenazadnje je treba izpostaviti, da gre za testno izvedbo panja, ki je v trenutni obliki v preizkusni fazi, in se nadzira tako obnašanje lesa ob naseljeni družini (in delni izpostavljenosti meteorskim nevšečnostim) kot sam razvoj čebelje družine v tem panju, ki jo spremlja tudi siceršnji somentor delavnice, prof. dr. Janko Božič.

 

Za vse zainteresirane čebelarje so na razpolago PDF načrti projekta, prav tako je na podlagi preizkušenega prototipa mogoče naročiti tudi že mizarsko izdelane panje. Kontakt za dodatne informacije: Tadej.Glazar@fa.uni-lj.si.

 

Lokacija panja na južni fasadi FA; foto: GT

 

Podatki o projektu Panj Urbanj (2016)

avtor: Jan Krek, štud. arh.

mentor: prof. mag. Tadej Glažar, Fakulteta za arhitekturo

somentorja: asist. Vid de Gleria in teh. sod. Jure Henigsman

mentor za čebelarstvo: prof. dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta

skrbnik čebelje družine: Uroš Kovač, Medus Hiša d.o.o.

mizarska dela: Darko Drev, Tišlerija mizarstvo in razvoj d.o.o.

teh. sodelavec: Samo Kralj, univ. dipl. ing. arh.

namestitev čebelje družine na FA: avgust 2017

 

Tekst in fotografije: Gorazd Trušnovec