Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo pričeli z zbiranjem podatkov o divje živečih družinah medonosne čebele in vas vabimo k sodelovanju.

Kaj mislimo z »divje živeče«? S tem mislimo na družine, ki živijo brez človeške oskrbe, torej brez tretmajev za zatiranje varoje, brez dodatnega hranjenja, brez apitehničnih ukrepov in ostalih dejavnosti, ki gredo zraven.

Čebele so pod fasado na Slomškovi v Ljubljano živele več sezon

Fasada na Slomškovi tik pred prenovo – čebele so v njej samostojno živele več sezon

Zakaj nas to zanima? V čebelarstvu se v zadnjem času pri odbiri matičarjev in trotarjev preverja tudi samočistilna sposobnost družine, ki naj bi šla z roko v roki z odpornostjo družine na bolezni, ter inficiranost družine z varojo in mikrosporidijem iz rodu Nosema. Taka umetna selekcija je aktiven postopek, ki zahteva čas in denar. Čebelje družine, ki samostojno preživijo nekaj zim, pa verjetno izražajo naravno pridobljeno odpornost. Take družine je možno uporabiti kot vir odpornih linij, hkrati pa bi bile lahko pomembne tudi za monitoring tistih okoljskih parametrov, ki vplivajo na čebele, kot so npr. kvaliteta cvetnega prahu, paše, prisotnosti fitofarmacevtskih sredstev, kovin ipd.

 

Ali taki družine obstajajo? Da. Parazitom in ostalim okoljskim vplivom navkljub je v Sloveniji poznanih nekaj divje živečih družin medonosne čebele. Vendar sistematičnega zbiranja podatkov o divje živečih čebeljih družinah dosedaj ni bilo. Prevladuje mnenje, da takih družin ni mnogo in da so večinoma izginile s prihodom parazitske pršice Varroa destructor. Strokovnjaki se strinjajo, da so trenutno živeče čebelje družine v glavnem posledica pobeglih rojev, vendar tudi o tem ni trdnih podatkov.

Satje, zgrajeno pod fasado v prostoru nad oknom

Satje, prosto zgrajeno pod hišno fasado v prostoru nad oknom

Sodelavci skupine za čebelarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije zato naprošamo vse, ki ste opazili divje živečo čebeljo družino, bodisi v mestu ali v gozdu, da nam to javite.

Podatki, ki jih želimo od vas, so:

1)         lokacija (GPS koordinate/naslov/številka parcele, ipd …)

2)         tip domovanja čebelje družine (duplo/fasada/skalna razpoka/opuščen čebelnjak/ipd …)

3)         približna ocena, koliko let je lokacija naseljena

4)         vaši kontaktni podatki

 

Detajl pod fasado najdenega čebeljega satja

Detajl satja, najdenega pod fasado ob prenovi v 4. nadstropju

 

Opažanja prosimo javite na telefonski številki 01 280 52 31 oz. 01 280 52 41, lahko pa tudi na e-naslov: janez.presern[at]kis.si

 

Za vaše sodelovanje in doprinos k raziskavi se vam zahvaljujemo!

 

Kmetijski inštitut, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

 

Tekst: Janez Prešern, fotografije: Gorazd Trušnovec

 

p.s. Ob primeru rojenja v Ljubljani lahko pokličete neposredno na: 031-253-929, Gorazd.