V ponedeljek, 10. julija 2017, je bil v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani otvorjen urbani učni čebelnjak.

Urbani prostor narekuje posebne oblike čebeljih domovanj. Študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so v seminarju prof. Mihe Dešmana v šolskem letu 2015/2016 zasnovali urbane oblike čebelnjakov in čebeljih stojišč. Mestna občina Ljubljana je v letošnjem letu v Botaničnem vrtu postavila eno od rešitev, služila pa bo kot učni čebelnjak, kjer se bodo meščani lahko pobližje seznanili s čebelami.

Nagovori zbranim na otvoritvi

V ekipi, ki je pod mentorstvom načrtovala učni čebelnjak “Step Closer”, so bile študentke arhitekture Staša Gašić, Bernarda Rijavec, Teja Kralj, Marisa Grnjak in Ines Hidič.

Idejni načrt – skice in shema čebelnjaka

“Paviljon je sestavljen iz dveh delov, prostora za opazovalce ter prostora za čebele in delo z njimi. Enoti ločuje steklena pregrada (z diskretno graviranimi vzorci), ki obiskovalcem omogoča varen bližnji pogled na delovanje znotraj čebelnjaka. Konstrukcija paviljona je lesena in postavljena na betonske podstavke. Na notranji strani je zaprta z deskami, navzven pa je viden ritem stebrov. Med konstrukcijo sta brez dodatnih profilov vstavljena dva večja kosa kaljenega stekla. Predvidena je tudi zelena streha.”

Učni čebelnjak od znotraj

Dvignjena lesena greda omogoča ustrezno prezračevanje, za skrb pred pregrevanjem od zgoraj je planirana ravna zelena streha – za ustrezno zasaditev in nego bo skrbel Botanični vrt pod vodstvom dr. Jožeta Bavcona. Panji so dvignjeni na ustrezno delovno višino, pod in nad njimi pa je prostor za orodje in opremo. V čebelnjak je nameščenih osem klasičnih slovenskih AŽ panjev, zaenkrat sta naseljena dva, za družine pa bo v prihodnosti skrbel strokovnjak prof dr. Janko Božič z oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti.

Frontalni pogled na čebelnjak, z desne vhod v “čebelarjev” del

Izhodišče za razmišljanje o nalogi reinterpretacije klasičnega slovenskega čebelnjaka za umestitev v urbani prostor je bil  Plečnikov čebelnjak na njegovem vrtu v Trnovem. “Varovanje tradicije je prenos ognja, ne čaščenje pepela,” je na otvoritvi ponovil maksimo prof. Dešman. Kot je navedel v spremni brošuri: “Čebelnjak naj bi imel tudi izobraževalni namen: ljudem naj bi omogočal, da se približajo čebelam, opazujejo delo čebelarja ter iz bližine opazujejo skrivnostni ples čebel in poslušajo njihovo brenčanje. V širšem smislu je urbani čebelnjak tudi zastopnik trajnostne ideje o prehranski samooskrbi, saj čebele pridelujejo ekološki prehrambni izdelek neposredno iz lokalnega okolja. Poleg tega je tudi mikro arhitekturni objekt, ki sooblikuje urbani ambient, v katerega je postavljen. Pomaga zmanjšati predsodke, ki jih imajo ljudje do čebel, in prispeva k splošni trajnostni kulturi.”

Stranski pogled z dostopom za obiskovalce

Prvotna lokacija čebelnjaka je bila tik za velikim steklenim rastlinjakom, vendar je od načrta do izvedbe Botanični vrt, ki letos praznuje 207-letnico svojega obstoja, s pomočjo mestne občine pridobil dodatno parcelo, tako da se nahaja diskretno v ozadju, med železniško progo in njivami, na katerih so že zasajene večje površine medovitih rastlin. Tako bo v poštev prišel tudi ta vidik povezovanja botanike in čebelarstva.

Urbani učni čebelnjak oziroma Botanični vrt v Ljubljani je tudi del Čebelje poti, ki jo je v okviru oddelka za podeželje pri MOL zasnovala Maruška Markovčič, ki je njen spiritus agens.

Otvoritveni nagovor Maruške Markovčič

Pred čebelnjakom “Step Closer” je bil iz istega nabora seminarskih del oziroma predlogov za postavitve čebelnjakov in stojišč na javnih površinah MOL že izveden projekt “Tivolske čebelce“, katerega investitor je član društva Urbani čebelar Damir Škraban. Projekt temelji na kombinaciji prefabriciranih betonskih modulov in lesenih leg, in se, kot je pokazala praksa, odlično obnese, za svojega pa so ga že vzeli tudi meščani, obiskovalci parka Tivoli, ki se pogosto zadržujejo v neposredni bližini panjev.

Na spletu lahko najdete tudi detajle učnega čebelnjaka, ki od letošnjega julija stoji v Botaničnem vrtu, oziroma projekt za izvedbo (PZI) z načrti v PDF formatu, in sicer na naslednji povezavi: Učni čebelnjak.

Tudi sicer lahko več o projektu “Urbanih čebeljih domovanj” Fakultete za arhitekturo najdete na spletu, v okviru strani, posvečenih Čebelji poti.

Vabljeni, da naredite korak bližje in obiščete učni čebelnjak v Botaničnem vrtu!

 

Tekst in foto: Gorazd Trušnovec

 

Prispevek RTV Slovenija ob otvoritvi čebelnjaka (1’49”): Slovenska kronika