Prof. Janez Koželj: Nagovor ob otvoritvi razstave projektov urbanih čebelnjakov in stojišč za panje študentov Fakultete za arhitekturo v BTC City, maj 2016

 

Mnogotere koristi čebel, še posebej medonosnih, za življenje ljudi in rastlin, so splošno poznane. O njihovi vlogi v zgodovini človeštva veliko povejo pomeni, s katerimi jih povezujemo.

 

Čebele so namreč zelo star simbol: za marljivost in varčnost, za pametno gradnjo, za učinkovito organizirano skupnost, čebele so simbol socialnih bitij, ki delujejo vzajemno kot en organizem, dandanes pa postajajo simbol za vračanje človeka k naravi.

F. L. Wright: Šestkotna miza s stoli

F. L. Wright: Šestkotna miza s stoli, 1955

Organska oblika panja in predvsem šesterokotna struktura satovja sta navdihovali mnoge slavne arhitekte, od Antonija Gaudíja, F. L. Wrighta, Miesa van der Roha, Buckminster Fullerja, v Novi Gorici je blok »čebelica« iz 60. let, v Izoli stoji sodoben blok »čebelnjak« biroja Ofis. Tudi strukturalisti so imeli roj, panj in satje po njihovi obliki, strukturi in pomenu za izhodišče bivališč prihodnosti, po njih so se zgledovali urbanisti velikih sosesk Le Mirail v Toulousu in Bijlmermeer v Amsterdamu.

 

Bijlmermeer, Amsterdam (1962-73)

Bijlmermeer, Amsterdam (1962-73)

Danes predstavlja šesterokotna mreža satja, ki omogoča največjo prostornino gradnje pri najmanjši uporabi materiala, matematični model trajnostne gradnje, ki izhaja iz racionalnosti narave. Na lanski svetovni razstavi v Milanu je bil najlepši paviljon Velike Britanije, ki ga je zasnovan kipar Wolfgang Buttress po vzoru čebeljih panjev, da bi v tej obliki odgovoril na temo razstave »Prehraniti svet«. Poleg tega je italijanski oblikovalec Francesco Faccin v muzeju Milanskega trienala postavil visok lesen panj, namenjen predstavitvi mestnega čebelarstva in promociji njegovih okoljskih koristi.

 

Wolfgang Buttress: The Hive

Wolfgang Buttress: Panj (2015)

Čebele in čebelarstvo torej postajata spet vedno bolj aktualna tema v sodobni arhitekturi in urbanizmu. Skrb za čebele v mestu kot tudi mestno čebelarjenje zavzemata pomemben del prizadevanja za vključevanje narave v mesto, v katerem naj bi bilo okolje, primerno za življenje čebel, primerno tudi za življenje ljudi. Če v mestu čebele lahko živijo in preživijo, potem je tam zdravo bivati tudi ljudem! Čebele namreč lahko zadržimo v mestih in jim tam zagotovimo razvoj čebelarjenja, če v mesto še v večji meri naselimo naravo s čim več rastlinskimi in živalskimi vrstami. Na ta način nas sožitje s čebelami v mestu povezuje z naravo, od katere smo se skozi tisočletja kmetijske, industrijske in tehnološke revolucije že skoraj povsem ločili in odtujili.

 

"Čebelnjak" (Izola Social Housing), Ofis arhitekti

“Čebelnjak” (Izola Social Housing), Ofis arhitekti, 2006

To so naloge, ki se skladajo predpostavkami trajnostnega mesta, ki naj bo vključujoče, zdravo, odporno, produktivno in zeleno, tako, da je povezano z naravo. Mestna krajina predstavlja podporni sistem, ki to perspektivo omogoča; s tem da poleg estetske, rekreacijske, sanitarne, zdravstvene, psihološke in socialne prevzema dodatne funkcije, nujne za vzdržno delovanje in življenje mest v skladu z naravo. Kakorkoli že, vseprisotnost žive narave v mestu, dostopne in uporabne za vse ljudi, prinaša v mesto lepoto in zdravje. Del te narave so tudi čebele, del njenega življenjskega okolja so mestni panji, čebelja stojišča in čebelnjaki na cvetočih travnikih, cvetočih strehah, terasah in balkonih, na medovitih vrtovih in gozdovih v mestu.

 

Francesco Faccin: "Medena tovarna"

Francesco Faccin: Medena tovarna (2015)

 

prof. Janez Koželj, 31. 5. 2016

 

Razstava Čebelji domovi v Ljubljani: projekti urbanih čebelnjakov in stojišč za nakladne panje je v BTC City, Hala A (prostor 96, v bližini vhoda A2) na ogled do konca junija 2016. Vabljeni k ogledu!