V začetku aprila 2021 mineva točno deset let, odkar so na eno od strešnih teras Cankarjevega doma postavili prve tri čebelje panje. Cankarjev dom je tako postal eden od začetnikov sodobnega urbanega čebelarstva v Sloveniji.

Pobudnik je bil v CD zaposleni Franc Petrovčič, ki je tudi sam čebelar. Med, ki ga čebele že desetletje pridelujejo na tej lokaciji, je uspešno prestal zahtevne analize Referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti, certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Franc Petrovčič je bil tudi med pobudniki za ustanovitev društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavljanje te dejavnosti, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu, CD pa je tudi član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.

S čebelami v mestu se povečuje biotska raznovrstnost, saj oprašujejo mestne rastline in tako znatno prispevajo k njihovemu razmnoževanju. V ljubljanskem okolju z Rožnikom, Tivolijem, mestnimi okrasnimi drevoredi in drugimi različnimi nasadi se čebele v mestu odlično počutijo, saj jim to omogoča varen obstoj in kakovosten razvoj. Letos spomladi v panjih na terasi brenči šest čebeljih družin.

Pobudo za postavitev panjev na strešno teraso je dal spomladi 2011 Franc Petrovčič, vodja obratovanja in vzdrževanja ter pomočnik direktorja tehničnega sektorja, ki se v prostem času doma ukvarja s čebelami in pridelavo medu. Zamisel, ki se je porodila ob spremljanju strokovnih člankov o mestnem čebelarstvu v Londonu in o namestitvi panjev na strehi Opere v Parizu, je bila sprejeta z navdušenjem. Franc Petrovčič čebelari v nakladnih (LR) panjih s spremenljivim volumnom, ki omogočajo lažje preprečevanje rojenja, ker je mogoče obseg panja povečevati glede na rast družine, v njih pa je ravnanje s čebelami tudi preprostejše. Po prezimitvi je v vsakem panju spomladi okoli deset do petnajst tisoč čebel, družina pa se ob ugodnih razmerah namnoži do petdeset tisoč članic (in članov) na višku razvoja.

V mestnem okolju je za čebele ugodna paša; čeprav občutek morda vara, je v mestu veliko dreves, nasadov, sadja in vrtov. Prednost je tudi v tem, ker se rastlinja ne škropi proti škodljivcem (spomnimo se lahko skoraj vsakoletnih pomorov čebel zaradi uporabe strupov na podeželju), izpušni plini pa na kakovost bere dokazano ne vplivajo.

Na pašo čebele letajo v povprečju do tri kilometre od panja in od Cankarjevega doma imajo v tem krogu Tivoli, Rožnik, grajsko pobočje, mestne okrasne nasade, drevorede … s cvetjem in drugimi medonosnimi drevesi. V samem mestu pa so velike lipe in javorji, ki dajejo obilico medičine.

Čebele na strehi Cankarjevega doma; foto: CD

Čebele na robu Trga republike domujejo na terasi v višini tretjega nadstropja. Zaradi obodnih zidov so zaščitene pred vetrovi, kar ugodno vpliva na prezimitev in hiter spomladanski razvoj družin. Po zadnjem poletnem točenju čebele skladno z dobro čebelarsko prakso nahranijo za zimo in zatirajo zajedavca, varojo. Tako pripravljene prezimijo čebele na isti lokaciji.

Čebele so bioindikatorji in ob povečani onesnaženosti oz. strupih v okolju prve umirajo. Poleg tega so tudi donosi ob bogati in raznovrstni paši nad pričakovanji in neredko presegajo tiste v “naravnih” okoljih z manj pestrim rastlinstvom. Medena bera CD je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa se letno iztoči približno dvajset kilogramov sladkega pridelka na čebeljo družino.

Vir (tekst in foto): Cankarjev dom

Kolegu Francu Petrovčiču in Cankarjevemu domu čestitamo za ta jubilej – in še na mnoga urbanočebelarska leta!

Ob tej slavnostni priložnosti smo CD, društvo Urbani čebelar in MOL aprila in maja 2021 načrtovali nekaj javnih dogodkov, a je njihova izvedba odvisna od sprotnih zapovedi v zvezi z epidemijo koronavirusne bolezni. O vsem tem vas bomo pravočasno obvestili na naši spletni strani – spremljajte nas še naprej!